Juli

I sposobnost te kera lafi tano poklon taro amaro Devel kova so but mangela amen. Ama, i sposobnost te kerel pe lafi počmingja te koristinel pe ko pogrešno način. O Satana hovavgja e Eva hem adava hovajbe kergja o manuša te grešinen hem te oven nesovršena (1. Moj. 3:1-4). O Adam koristingja akava poklon ko pogrešno način keda krivingja e Eva, pa čak e Jehova bašo ple lična greške (1. Moj. 3:12). O Kain hovavgja e Jehova otkeda mudargja ple phrale e Avele (1. Moj. 4:9). Avdive, ko poviše filmija koristinena pe bezobrazna lafija. O terne šunena lošna lafija ki škola hem o vozrasna šunena adava ki buti. Ako na pazinaja, šaj doborom te naviknina amen ko adala lošna lafija so ka počmina amen da te koristina len. Džangjola pe, sar hristijanja mangaja te kera e Jehova bahtalo ama te šaj te kera adava nane dovolno samo te na koristina lošna lafija. Amen valjani te koristina i sposobnost te kera lafi ko ispravno način, javere lafencar ko način kolea so ka slavina e Devle (w22.04 4, pas. 1-3).

E Isuse sine le uramnoteženo stavi bašo materijalna bukja. Ov uživinela sine ko hajbe hem ko pijbe (Luka 19:2, 6, 7). Ki jekh prilika kergja jekh but šuži mol hem adava sine leskoro prvo čudo (Jovan 2:10, 11). A ko dive keda mulo, sine uravdo skupo šej (Jovan 19:23, 24). Ama o Isus na dozvolingja o materijalna bukja te oven i najvažno buti ko leskoro životo. O Isus sikavgja amen kaj ako rodaja najangle o Carstvo, o Jehova ka del amen sa soj amenge potrebno (Mat. 6:31-33). Buten sine len korist adaleske so primeningje e Jehovaskoro mudro sovet bašo pare. Te dikha e Danieleskoro primer kova so nane ko brako. Ov vakerela: „Keda sium sine tinejdžeri odlučingjum o duhovna bukja te čhivav ko prvo than ko mlo životo“. Adaleske so sine le skromno životo, o Daniel šaj sine te koristinel plo vreme hem ple sposobnostija te šaj te kerel but različna bukja ki služba bašo Jehova. Ov ponadari vakerela: „Nane pare ko sveto so šaj te merinen pe e blagoslovencar kola so dobingjum len taro Jehova“ (w22.05 21-22, pas. 6-7).

Šaj te sikava kaj mangaja o čačipe agjaar so redovno ka proučina i Biblija hem o bibliska publikacie. Bizi razlika kobor vreme siem ko čačipe sekogaš isi nešto so šaj te sikljova. Nane lokho te proučina, ama vredinela te trudina amen. Na uživinaja sarine ko čitibe hem proučibe. Ama o Jehova vakerela amenge „ponadari da te roda“ te šaj pošukar te haljova o čačipe (Izr. 2:4-6). Sekogaš ka ovel amen korist ako keraja agjaar. O Korej vakerela kaj ki pli lično biblisko studija koncentririnela pe ko sekova stiho posebno. Ov objasninela: „Čitinava sekoja fusnota hem sekoja referenca hem istražinava javer da materijali. Akava način pomožinela mange te sikljovav but bukja!“ Bizi razlika dali koristinaja akava način ili javer, amen sikavaja kaj ceninaja o čačipe keda odvojnaja amenge vreme hem trudinaja amen te proučina (Ps. 1:1-3; w22.08 17, pas. 13; 18, pas. 15-16).

Džikote o Isus sine ki phuv ov koristingja o stvorime bukja te šaj te sikavel ple sledbenikon bašo plo Dad. Te dikha jekh taro pouke so sikavgja. O Jehova sikavela mangipe sarinenge. Maškar o javera bukja so spomningja o Isus ki Propoved ki gora, ov isto agjaar kergja lafi bašo kham hem bašo bršim — bukja baši kolende so o manuša na razmislinena but. O solduj bukja tane but važna bašo amaro životo. O Jehova šaj sine te del akala bukja samo e manušenge so služinena leske. Ama namesto adava ov ljubezno dela o kham hem o bršim sarinenge (Mat. 5:43-45). O Isus koristingja akaja pouka te sikavel ple sledbenikon kaj o Jehova očekujnela te sikava mangipe sarinenge. Sekogaš keda dikhaja sar perela o kham ili sar dela bršim valjani te razmislina bašo e Jehovaskoro mangipe sprema sa o manuša. Leskoro primer šaj te pottikninel amen te sikava slično mangipe agjaar so ka propovedina sa e manušenge (w23.03 17, pas. 9-10).

So iznenadingja e apostole e Jovane? Ov dikhlja sar jekh džuvli bešela upro jekh divo lolo zvero. Oj ličinela sar jekh „bari bludnica“ hem lakoro anav tano „o Baro Vavilon“. Oj kerela „blud e carencar tari phuv“ (Otk. 17:1-5). Kas pretstavinela o „Baro Vavilon“? Akaja džuvli našti te pretstavinel e političko organizacija soske baši late vakerela pe kaj kerela blud e svetsko političko vodačencar (Otk. 18:9). Ustvari, adava soj tani upro o zvero sikavela kaj mangela te kontrolirinel akale vladetelen. Isto agjaar, oj našti te pretstavinel o alčno trgovsko sistem taro e Satanaskoro sveto. Ola tane spomnime ko javer than ko Otkrovenie hem tane vikime „o trgovcija e phuvjakere“ (Otk. 18:11, 15, 16). O purano Vavilon sine centar bašo hovavno obožavibe. Znači, o Baro Vavilon sigurno pretstavinela sa o vrste hovavno obožavibe. Ustvari, oj tani i svetsko sila tari hovavni religija (Otk. 17:5, 18; w22.05 11, pas. 14-16).

Jekh daj šaj ponekogaš ka pučel pe dali lakere čhave ka odlučinen te služinen e Jehovaske. O roditelija tane svesna kobor baro pritisok kerela e Satanaskoro sveto upro lengere čhave. Osven adava, bute dajenge tano pharo te vospitinen pumare čhaven soske nane len rom, ili lengoro rom na služinela e Jehovaske. Asavki zadača nane phari samo okole roditelenge kaskoro bračno partneri na služinela e Jehovaske. Čak ako o solduj roditelija tane ko čačipe šaj te ovel lenge pharo te pomožinen pumare čhavenge te služinen e Jehovaske. Ako akava tano slučaj tuja, na valjani but te sekirine tut. O Jehova ka pomožinel tuke. Šaj te puče javere iskusna roditelen sar ola koristinena o publikacie so isi amen ki pumari Familijarno rat (Izr. 11:14). Isto agjaar, o Jehova šaj te pomožinel tuke te džane sar te kere lafi tle čhavencar. Molin e Jehova te pomožinel tuke te džane so te puče len te šaj te doznajne so mislinena hem so isi len ko vilo (Izr. 20:5; w22.04 17, pas. 4, 7; 18, pas. 9).

Šaj te bajrara amaro mangipe sprema o Jehova agjaar so pošukar ka zapoznajna leskere Čhave soske ov sovršeno sikavgja ple Dadeskere osobine (Evr. 1:3). Najšukar način sar šaj te zapoznajna e Isuse tano agjaar so ka proučina o 4 evangelija. Ako panda nane tut navika redovno te čitine i Biblija šaj te počmine akana, agjaar so ka čitine o izveštaija bašo Isus. Džikote čitinea len, koncentririn tut ko leskere osobine. Ov sine pristaplivo, mangela sine e čhaven hem lela len sine ki angali (Mar. 10:13-16). Ov sine ljubezno hem slobodno ple učenikoncar, hem ola na darana sine te vakeren leske sar osetinena pe hem so mislinena (Mat. 16:22). Adava so džanaja kaj o Isus postapinela isto sar plo Dad pomožinela amen te haljova kaj o Jehova da tano pristaplivo. Šaj te molina amen leske hem te vakera leske sa amare misle hem čuvstvija. Uverime siem kaj ov nane te osudinel amen soske mangela amen hem grižinela pe amenge (1. Pet. 5:7; w22.08 3, pas. 4-5).

Adaleske so o Jehova stvoringja amen, džanela sa baši amende. Razmislin samo, ov džanela sekova detali bašo sekova manuš ki phuv (Ps. 139:15-17). Znači, ov šaj te dikhel sa o slabostija so nasledingjem len taro amare roditelija. Ov čak tano svesno bašo sa so slučingja pe amenge ko životo, hem sar sa adava vlijajngja upri amende. So kerela o Jehova adaleske so džanela amen but šukar? Adava pottikninela le te ovel amencar milostivo (Ps. 78:39; 103:13, 14). O Jehova sikavgja kaj mangela te prostinel. Ov haljola kaj adaleske so o prvo manuš o Adam grešingja, sarine amen siem grešnikija hem meraja (Rim. 5:12). Nijekh amendar našti te kerel nešto te šaj te na grešina hem te na mera (Ps. 49:7-9). Ama amaro Devel so mangela amen sikavgja sočuvstvo hem kergja nešto te šaj te oslobodinel amen taro grevo. Ko Jovan 3:16 pišinela kaj o Jehova dengja ple edinstveno bijame Čhave te merel baši amenge (Mat. 20:28; Rim. 5:19; w22.06 3, pas. 5-6).

Ako prostinaja e javerenge o Jehova ka prostinel amenge da. Adava jasno dikhela pe taro adava so slučingja pe e Joveske. Akava verno manuš sine but povredimo taro adava so vakergje o Elifaz, o Vildad hem o Sofar. Ama o Jehova vakergja e Joveske te molinel pe lenge. Čak otkeda o Jov kergja adava, o Jehova dengja le blagoslov (Jov 42:8-10). Ako ikeraja holi keraja šteta amenge. I holi tani sar pharipe so phiravaja le. Adaleske o Jehova mangela te cida i holi te šaj te ovel amen mir (Ef. 4:31, 32). Ov pottikninela amen „cide tutar o gnev hem mukh i holi“ (Ps. 37:8). Akava sovet šaj but te pomožinel amenge. Ako ikeraja holi adava šaj but lošno te vlijajnel ko amaro fizičko hem emocionalno sastipe (Izr. 14:30). Te ačhova holjame nekaske so povredingja amen tano slično sar te phene pijaja otrov. Adalea na povredinaja e javere nego samo amende korkori. Znači keda prostinaja e javerenge tano sar te phene keraja šukaripe korkori amenge. Ovela amen andruno mir hem šaj ponadari da te služina e Jehovaske (w22.06 10, pas. 9-10).

Amari nadež tani sar simbolično šlemi kova so zaštitinela amaro razmisluvanje hem pomožinela amen te na razmislina samo baši amenge soske adava šaj te ruminel amaro amalipe e Jehovaja (1. Kor. 15:33, 34). Amari nadež isto agjaar zaštitinela amen taro negativno razmisluvanje sar soj kaj tano džabe te kera e Jehovaskiri volja. Ako setinaja amen, e Joveskoro hovavno amal o Elifaz vakergja leske nešto slično. Ov phengja: „Soj tano o manuš so merela pa te ovel čisto?“ Ov ponadari bašo Devel vakergja: „Ov na verujnela ple sveta slugenge, čak ni o nebo nane čisto anglo leskere jakhja“ (Jov 15:14, 15). Akala sine bare hovajba. Na valjani te bistra kaj o Satana garavela pe palo asavke razmisluvanja. Ov džanela kaj ako nonstop razmislinea ko asavko način tu ka počmine te našave tli nadež. Adaleske otfrlin asavke hovajba. Nikogaš ma sumnin tut kaj o Jehova mangela te živine večno hem kaj ka pomožinel tuke te uspejne ko adava (1. Tim. 2:3, 4; w22.10 25-26, pas. 8-10).

O Satana manglja o Jov te mislinel kaj doživinela adala nevolje adaleske so o Devel holjangja leske. Na primer, o Satana koristingja jekh silno balval te šaj te rušinel o kher kote so e Joveskere deš čhave khedingje pe te han zaedno maro (Jov 1:18, 19). Ov isto agjaar mukhlja jag taro nebo, kolaja so uništingja na samo e Joveskere životnen nego hem e slugen so arakhena sine adale životnen (Jov 1:16). O Jov mislingja peske kaj o Jehova mukhlja i balval hem i jag, soske avena sine taro nebo hem adaleske mislingja kaj o Jehova leske holjamo. Ama čak tegani o Jov na manglja te del arman ple nebesno Dade. Ov sine svesno kaj o Jehova beršencar dela le sine šukar bukja. Hem adaleske mislingja kaj ako tano spremno te prifatinel o šukar bukja, valjani isto agjaar te ovel spremno te prifatinel o lošna da. Adaleske phengja: „Neka ovel ponadari da falimo e Jehovaskoro anav“ (Jov 1:20, 21; w22.06 21, pas. 7).

O Isus dengja slično predupreduvanje ple učenikonge kova soj tano pišimo ko Jovan 17:14. Posebno ko posledna 100 berš dikhlem sar ispolninela pe akava proroštvo. Sar? Kratko otkeda o Isus ulo Cari ko e Devleskoro Carstvo ko 1914 berš, o Satana sine frdimo taro nebo tele ki phuv. Hem akana našti više te iranel pe ko nebo hem adžikerela te ovel uništimo (Otk. 12:9, 12). Ama ov na bešela, ov tano but holjamo hem ikalela pli holi upro e Devleskoro narodo (Otk. 12:13, 17). Adaleske o sveto sa poviše hem poviše mrzinela e Devleskere narodo. Ama na valjani te dara taro Satana hem taro leskere sledbenikija. Namesto adava, valjani te ova uverime isto sar o apostol Pavle kova so pišingja: „Ako o Devel tano amencar, tegani koj ka ovel protiv amende?“ (Rim. 8:31). Šaj te ovel amen celosno doverba ko Jehova (w22.07 18, pas. 14-15).

O Isus na sine sekirimo bašo adava dali ka oven dovolno rabotnikija ko posledna dive akale svetoskere. Ov sine sigurno kaj o lafija so vakergja len o psalmisti ka ispolninen pe: „Tlo narodo spremno ka džal tuja ko dive keda e vojska ka ingare ki vojna“ (Ps. 110:3). Ako tu da učestvujnea ko propovedibe, tegani poddržinea e Isuse hem e Verno robo hem pomožinea te ispolninel pe adava proroštvo. Akaja zadača napredujnela ama isi predizvikija. Jekh predizvik so isi okolen so propovedinena tano o progonstvo. O otpadnikija, o religiozna vodačija hem o političarija vakergje but hovajba e manušenge baši amari aktivnost. Ako amari familija, o kolege hem o javera manuša kolen so pendžaraja verujnena ko akala hovajba, tegani ola šaj te keren amenge pritisok te čhinava te služina e Jehovaske hem te propovedina. Ko nesave phuvja amare phralja hem phenja tane progonime agjaar so napadinena len, zakaninena pe lenge hem phandena len ko zatvor (w22.07 8, pas. 1; 9, pas. 5-6).

O Jehova mangela te odvojna amenge vreme redovno te proučina i Biblija hem hor te razmislina bašo adava so čitinaja. Keda primeninaja adava so sikljovaja amari vera ovela pozorali hem ovaja popaše amare nebesno Dadea. Tegani ka ovel amen pobari sila te izdržina ko nevolje. O Jehova isto agjaar dela plo sveti duh okolenge so isi len doverba ko leskoro Lafi hem adava duho šaj te del amen i sila „koja so nakhavela i normalno“ te šaj te istrajna bilo savi nevolja (2. Kor. 4:7-10). O Jehova pomožinela e verno hem razborito roboske te del amen but duhovno hrana sar soj statie, videoklipija hem gilja kola so pomožinena amen te bajrara amari vera hem te ačhova duhovno džangavde (Mat. 24:45). O Jehova sikavgja ple slugen te mangen pe hem te utešinen pe jekh jekhea keda nakhena taro phare vremija (2. Kor. 1:3, 4; 1. Sol. 4:9). Amare phralja hem phenja mangena te pomožinen amen te ačhova verna keda doživinaja pharipa (w22.08 12, pas. 12-14).

Ako spomninaja o šukar osobine e phralengere hem e phenjengere, ka oven amen šukar amala hem o mangipe ko sobranie ka bajrol. Ponekogaš, o zrela da hristijanja šaj te na složinen pe jekh jekhea. Adava slučingja pe e apostol Pavleske hem leskere paše amaleske e Varnavaske. Ola na složingje pe bašo adava dali te len e Marko pea ko lengoro misionersko patujbe, hem adaleske doborom but rasprajngje pe so odvojngje pe (Apo. 15:37-39). Ama o Pavle, o Varnava hem o Marko palem smiringje pe. Pokasno o Pavle kergja šukar lafi taro Varnava hem taro Marko (1. Kor. 9:6; Kol. 4:10). Amen da valjani te rešina o nesoglasuvanja so isi amen javerencar ko sobranie hem te prodolžina te koncentririna amen ko lengere šukar osobine. Agjaar ka kera te ovel mir hem jekhipe (w22.08 23, pas. 10-11).

Adava so trudinaja amen te živina sprema e Jehovaskere pravedna merilija na dela amen pravo te sudina e javerenge hem te kera amen prepravedna. Na valjani te bistra kaj o Jehova tano „o Sudija e celo phuvjakoro“ (1. Moj. 18:25). O Jehova na dengja amen pravo te sudina. Te dikha palem e Josifeskoro primer, manuš kova so sine pravedno. Ov na sudinela sine e javerenge, čak ni okolenge so postapingje lea lošno. Leskere phralja napadingje le, bikingje le sar robo hem ubedingje pumare dade kaj ov mulo. Palo but berša, o Josif palem dikhlja pe ple familijaja. Adaleske so akana sine mokjno vladeteli, ov šaj sine te sudinel pe phralenge hem te odmazdinel pe. Iako e Josifeskere phralja iskreno kaingje pe bašo adava so kergje, ola darana sine kaj ov ka kerel lenge baš adava. Ama o Josif uveringja len: „Ma daran. Me na sium e Devleske ko than“ (1. Moj. 37:18-20, 27, 28, 31-35; 50:15-21). O Josif ponizno mukhlja o Jehova te sudinel len (w22.08 30, pas. 18-19).

Dali džanljan kaj o Jehova šaj preku tute te odgovorinel ki nekaskiri molitva? Bizi razlika dali sian starešina, sluga-pomošniko, pioneri ili objaviteli tu šaj te pomožine. Isto agjaar šaj te pomožine bizi razlika dali sian terno, phuro, phral ili phen. Keda nekoj so mangela e Jehova rodela lestar pomoš, amaro Devel but puti koristinela starešinen hem javere slugen te pomožinen hem te utešinen e javeren (Kol. 4:11). But radujnaja amen so šaj te služina e Jehovaske hem amare phralenge ko asavko način. Adava šaj te kera le posebno keda pojavinela pe nesavo zarazno nasvalipe, prirodno katastrofa ili progonstvo. Osven adava, ako nekaske tari amari familija valjani pomoš adava šaj te kerel amenge pharo te pomožina e phralenge. Sepak, amen mangaja te pomožina amare phralenge hem o Jehova radujnela pe keda amen keraja sa so šaj te pomožina len (Izr. 19:17; w22.12 22, pas. 1-2).

O mangipe tano temeli baši doverba. O Isus vakergja kaj o duj najbare zapovedija tane te mange e Jehova hem te mange tle pašutne (Mat. 22:37-39). O mangipe sprema o Jehova pottikninela amen te dža palo leskoro sovršeno primer hem te ova doverliva sar leste. Na primer, keda jekh phral ili phen vakerela amenge nešto pestar, o mangipe sprema lende pottikninela amen te na vakera adava e javerenge. Nikogaš na bi mangaja te širina nešto kolea so ka kera šteta e javerenge, ka ladžakera len ili ka dukhava len (Jovan 15:12). I poniznost isto agjaar ka pomožinel amenge te ova doverliva. Jekh ponizno hristijani nane te istakninel pe anglo javera agjaar so sekogaš ov ka ovel o prvo so ka vakerel nešto so o javera na džanena (Fil. 2:3). Nane te vazdel pe anglo javera agjaar so ka kerel te mislinen kaj ov džanela nesave bukja bašo kola so na smejnela te kerel lafi. Osven adava, ako siem ponizna, nane te vakera e javerenge amaro lično mislenje bašo bukja kolenge so i Biblija ili amari literatura na kerela lafi (w22.09 12, pas. 12-13).

Jekh angeli vakergja e Danieleske kaj o proroštvo so arakhljola ko lil Daniel, ka ovel but pojasno e Devleskere narodoske ko amaro vreme, ama „nijekh taro adala soj lošna nane te haljovel“ (Dan. 12:10). Akana tano vreme keda amare postapkencar valjani te sikava kaj na siem maškar okola soj lošna (Mal. 3:16-18). O Jehova avdive khedela okolen soj leske sar „skapoceno sopstvenost“, okolen so but ceninela. Sigurno mangaja te ova jekh taro adala. Avdive amen živinaja ko but vozbudlivo vreme. Ama panda hari ka slučinen pe panda but po interesna bukja. Panda hari ka dikha sar sa o lošnipe ka ovel cidimo. Palo adava ka dikha sar ispolninela pe o vetuvanje e Jehovaskoro so dengja le e Danieleske: „Ko krajo taro divesa ka ušte te šaj te dobine tlo delo“ (Dan. 12:13). Dali edvaj adžikerea te avel o dive keda o Daniel zaedno tle manglencar palem ka uštel? Ako oja, tegani de tutar sa panda akana te ove verno hem šaj te ove sigurno kaj tlo anav ka ačhovel pišimo ko e Jehovaskoro lil e životoskoro (w22.09 24, pas. 17; 25, pas. 19-20).

Sigurno akala lafija zajakningje e Ezekiele. Soske? Verojatno o Ezekiel setingja pe kaj o Jehova vakergja nešto slično e Mojseeske hem e Isaijaske keda biringja len sar leskere prorokija (2. Moj. 3:10; Isa. 6:8). Isto agjaar, ov džanlja sar o Jehova pomožingja akale duje prorokonge uspešno te keren pumare zadače. Adaleske, keda o Jehova vakergja e Ezekieleske duj puti „bičhalava tut“, tegani šaj sine te ovel le doverba ko Jehova kaj ov ka poddržinel le. Akaja izjava arakhljola but puti ko lil Ezekiel: „Dobingjum jekh poraka taro Jehova“ (Ezek. 3:16). Hem but puti pišingja: „Palem dobingjum poraka taro Jehova“ (Ezek. 6:1). Akava sikavela kaj o Ezekiel sine uverimo kaj tano bičhaldo taro Jehova. Isto agjaar, sar čhavo jekhe sveštenikoskoro ov sigurno siklilo sar o Jehova sekogaš pomožingja ple prorokonge. E Isakoske, e Jakoveske hem e Eremijaske o Jehova vakergja: „Me sium tuja“ (1. Moj. 26:24; 28:15; Erem. 1:8; w22.11 2, pas. 3).

Iako o Adam hem i Eva grešingje hem angje meribe pumare čhavenge, sepak o Jehova na meningja pli namera (Isa. 55:11). Ov ponadari da mangela o verna manuša večno te živinen. Ov vakergja hem kergja bukja kolencar so sikavela kaj ka ispolninel akaja namera. O Jehova vetingja kaj ka voskresninel e mulen hem kaj ka del len prilika te živinen večno (Apo. 24:15; Tit 1:1, 2). O Jov sine sigurno kaj o Jehova edvaj adžikerela te voskresninel okolen so mule (Jov 14:14, 15). O proroko o Daniel džanlja kaj o manuša ka voskresninen hem kaj ka ovel len prilika te živinen večno (Ps. 37:29; Dan. 12:2, 13). O Evreija ko e Isuseskoro vreme isto agjaar džanle kaj o Jehova ka del večno životo ple verna slugenge (Luka 10:25; 18:18). O Isus but puti kergja lafi bašo akava vetuvanje hem leskoro Dad voskresningja le lično (Mat. 19:29; 22:31, 32; Luka 18:30; Jovan 11:25; w22.12 4-5, pas. 8-9).

O Jehova mangela te ova lea paše (Jak. 4:8). Ov mangela te ovel amaro Devel, Dad hem Amal. Ov odgovorinela ko amare molitve hem pomožinela amen keda nakhaja taro phare vremija. Hem preku pli organizacija sikavela amen hem zaštitinela amen. Šaj te ova paše e Jehovaja agjaar so ka molina amen leske, ka čitina leskoro Lafi hem hor ka razmislina bašo adava. Keda keraja adava bajrola amaro mangipe hem cenenje sprema leste. Pottiknime siem te ova leske poslušna hem te da le i slava koja so zaslužinela la (Otk. 4:11). So poviše zapoznajnaja e Jehova doborom poviše ka ovel amen doverba ki leste hem ki organizacija preku kolate so pomožinela amen. Ama o Satana hari pohari probinela te uništinel amari doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija. Ama amen šaj te borina amen protiv leskere napadija. Keda amari vera tani silno hem amari doverba ko Jehova tani cvrsto, tegani nane te cida amen taro amaro Devel hem leskiri organizacija (Ps. 31:13, 14; w22.11 14, pas. 1-3).

But čačutne hristijanja rizikujngje pumari sloboda, pa čak pumaro životo adaleske so mangena e Jehova sar pumaro Sevišno vladeteli. Adala hristijanja tane odlučna te ačhoven verna e Jehovaske. Ola tane sar o trin Evreija kola so iako sine frdime ki pečka jagaja ačhile verna okoleske so spasingja len. O psalmisti o David pišingja kobor tano važno te ačhova besprekorna: „O Jehova ka objavinel osuda sa e narodonge. Sudin man Jehova sprema mli pravednost hem sprema mli besprekornost“ (Ps. 7:8). Ov isto agjaar pišingja: „I besprekornost hem i pravednost neka arakhen man“ (Ps. 25:21). O najšukar način te živinel pe tano sekogaš te ačhova verna e Jehovaske! Tegani ka osetina amen isto sar o psalmisti kova so pišingja: „Srekjna tane okola so živinena besprekorno, okola so živinena sprema e Jehovaskoro zakoni“ (Ps. 119:1; w22.10 17, pas. 18-19).

O Jov kergja bute dženencar lafi ko plo životo ama jekh razgovor sine leske nešto posebno, adava sine o razgovor e Jehovaja. Ko adava razgovor o Jehova vakergja e Joveske te dikhel nesave taro but šuže bukja so stvoringja len. Adava pomožingja leske te dikhel kobor tano mudro o Jehova hem te bajrarel leskiri doverba kaj ov šaj te grižinel pe ple slugenge. Na primer sine leske vakerdo kaj ako o Devel šaj te grižinel pe e životnenge, znači šaj isto agjaar te grižinel pe leske da (Jov 38:39-41; 39:1, 5, 13-16). O Jov šaj sine but te sikljol bašo e Jehovaskere osobine taro adava so razmislingja bašo nekobor bukja so stvoringja o Jehova. Amen da šaj but te sikljova bašo amaro Devel ako šukar dikhaja o bukja so stvoringja len. Ama ponekogaš šaj te ovel amenge pharo te kera adava. Ako živinaja ki diz šaj nane amen but prilike te dikha bukja so stvoringja o Jehova. Čak ako živinaja ko than kote so isi priroda šaj te mislina amenge kaj nane amen but vreme te razmislina baši late, ama tano korisno te odvojna amenge vreme hem te trudina amen te dikha o stvorime bukja hem te razmislina baši lende (w23.03 15, pas. 1-2).

O Isus vakergja kaj ka slučinen pe bare zemjotresija hem javera katastrofe angleder te avel o krajo (Luka 21:11). Ov isto agjaar vakergja kaj o lošnipe ka bajrol, baš sar so šaj te dikha avdive. Na primer, dikhaja kriminal, nasilstvo hem teroristička napadija (Mat. 24:12). O Isus nikogaš na vakergja kaj akala nevolje ka pogodinen samo okolen so na služinena e Jehovaske. Ustvari, but taro e Jehovaskere verna sluge doživingje asavke nevolje (Isa. 57:1; 2. Kor. 11:25). O Jehova šaj nane te kerel čudo te šaj te zaštitinel amen taro sa o katastrofe, ama ov ka del amen sa so valjani amenge te šaj te ovel amen mir. Polokho ka ovel amenge te ačhova smirime ako angleder spremingjem amen. Ama dali adava so angleder ka spremina amen bašo asavke situacie značinela kaj nane amen vera ko Jehova? Ni hari! Ustvari, adava so angleder ka spremina amen baši nesavi prirodno katastrofa, sikavela kaj isi amen vera ki e Jehovaskiri sposobnost te grižinel pe amenge. Sar? E Devleskoro Lafi sovetinela amen te spremina amen bašo katastrofe kola so šaj te slučinen pe (w22.12 18, pas. 9-10).

Džikote o Josif sine ko zatvor, o Jehova kergja o Faraoni te dikhel duj sune so voznemiringje le. Keda o Faraoni doznajngja kaj o Josif šaj te objasninel o sune, vakergja te anen le ki leste. O Jehova pomožingja e Josifeske te objasninel o sune hem vooduševingja e Faraone adalea so dengja le praktično sovet. Adaleske so džanlja kaj o Jehova tano e Josifea, o Faraoni čhivgja le te ovel glavno bašo hajbe ko celo Egipet (1. Moj. 41:38, 41-44). Pokasno sine baro bokhalipe ko Egipet hem ko Hanaan, ki phuv kote so živinela sine e Josifeskiri familija. O Josif akana šaj sine te pomožinel ple familijake hem te zaštitinel i loza kolatar so valjani sine te avel o Mesija. Očigledno o Jehova sine adava so kergja o Josif te ovel uspešno ko sa so kerela sine. Iako e Josifeskere phralja mangle te mudaren le, o Jehova meningja i situacija te šaj te ispolninel pli namera (w23.01 17, pas. 11-12).

Okova so pazinela ki peste svesno tano baši bilo koja opasnost so šaj te ruminel leskoro amalipe e Jehovaja, hem trudinela pe te izbeginel la. Agjaar ov ačhovela ko e Devleskoro mangipe (Izr. 22:3; Juda 20, 21). O apostol Pavle phengja e hristijanenge te pazinen ki peste. Na primer e hristijanenge ko Efes vakergja: „Šukar pazinen sar živinena — na sar okola so nane mudra, nego sar okola soj mudra“ (Ef. 5:15, 16). Amari duhovnost tani nonstop ki opasnost, adaleske i Biblija dela amen sovet te „trudina amen te haljova soj tani e Jehovaskiri volja“ te šaj te zaštitina amen tari bilo koja opasnost so avela taro Satana (Ef. 5:17). Te šaj te ana mudra odluke valjani te haljova koja tani „e Jehovaskiri volja“. A te šaj te kera adava valjani redovno te proučina e Devleskoro Lafi hem hor te razmislina bašo adava so čitinaja. So poviše haljovaja e Jehovaskiri volja hem trudinaja amen te ovel amen e Hristoseskiri godi, doborom pobari ka ovel i verojatnost te postapina mudro, čak keda nane te oven amen konkretna upatstvija so ka vakeren amenge so te kera (1. Kor. 2:14-16; w23.02 16-17, pas. 7-9).

Kobor puti čistinea tlo kher? Keda počmingjan prvo puti te živine ko adava kher sigurno kergjan generalka. Ama so ka ovel ako palo adava na održinea o kher? Sar so džanea but sigate palem ka meljargjovel. Te šaj te ačhol čisto, valjani redovno te čistine le. Slično, amen ponadari da mora te trudina amen keda kerela pe lafi bašo amaro razmisluvanje hem amari ličnost. Džangjola pe, angleder te krstina amen but trudingjem amen te kera o potrebna promene te šaj te čistina sekova melalipe taro amaro telo hem duho (2. Kor. 7:1). Ama akana mora te ikera amen ko e Pavleskoro sovet „ponadari da te menina amen“ (Ef. 4:23). O melalipe taro akava sveto šaj but sigate te meljarel amen. Te šaj te kera e Jehovaskiri volja, mora redovno te ispitina amaro razmisluvanje, amari ličnost hem amare želbe (w23.01 8, pas. 1-2).

Zamislin sar osetingje pe o manuša so šunena sine e Isuse sar poučinela. Ov but puti napamet citiringja taro sveta spisija. Otkeda krstingja pe hem sine pomazimo sveti duhoja, o Isus palem setingja pe ko plo životo so sine le angleder te avel ki phuv. Ustvari, o prva lafija so vakergja len kratko otkeda krstingja pe hem nesave taro leskere posledna lafija kratko angleder te merel, o Isus citiringja taro spisija (5. Moj. 8:3; Ps. 31:5; Luka 4:4; 23:46). Hem džikote kerela sine pli služba trin tekvaš berš, o Isus but puti javno čitingja, citiringja hem objasningja o spisija (Mat. 5:17, 18, 21, 22, 27, 28; Luka 4:16-20). But berša angleder te počminel ple službaja, o Isus često čitingja hem šungja e Devleskoro Lafi. Khere sigurno šunela sine sar i Marija hem o Josif redovno citirinena sine taro spisija (5. Moj. 6:6, 7). Šaj te ova sigurna kaj o Isus hem leskiri familija sekova sabat džana sine ki sinagoga (Luka 4:16). Džikote sine athe sigurno vnimatelno šungja keda čitinela pe sine taro spisija (w23.02 8, pas. 1-2).

Isi but pričine soske te mangel pe e Jehova. Na primer, doznajngjan kaj ov tano o izvor e životoskoro hem kaj ov tano okova so dela sekova šukar hem sovršeno poklon (Ps. 36:9; Jak. 1:17). Sekoja šukar buti kolate so uživinea avela taro amaro manglo Devel. I otkupnina tani jekh skapoceno poklon so dengja amen o Jehova. Soske šaj te vakera adava? Razmislin kobor sine paše o Jehova hem leskoro Čhavo. O Isus vakergja: „O Dad mangela man“ hem me „mangava e Dade“ (Jovan 10:17; 14:31). Ola sine milijarde berša zaedno hem ule sa popaše hem popaše (Izr. 8:22, 23, 30). Adaleske šaj te zamislina amenge kobor but dukhandilo e Devle keda dozvolingja leskoro Čhavo te ovel mučimo hem mudardo. O Jehova doborom but mangela sa e manušen — kote so sian vklučimo tu da — so sine spremno te del ple mangle Čhave sar žrtva te šaj tut hem e javeren te ovel tumen prilika večno te živinen (Jovan 3:16; Gal. 2:20). Akaja tani i najbari pričina soske te manga e Devle (w23.03 4-5, pas. 11-13).

Mora te otfrlina e otpadnikongere sikajba. O Isus ukoringja nesaven taro Pergam adaleske so kergje podelbe maškar o phralja (Otk. 2:14-16). Ov pofalingja e phralen tari Tijatira soske otfrlingje e „Satanaskere hor bukja“ hem pottikningja len cvrsto te ikeren pe ko čačipe (Otk. 2:24-26). O duhovno slaba hristijanja kola so počmingje te džan palo hovavne sikljojba valjani sine te kainen pe. So sikljovaja amen taro akava? Mora te otfrlina sekova sikljojba kova so nane ko sklad e Jehovaskere razmislibaja. O otpadnikija šaj ka sikaven pe sar asavke „so darana taro Devel“, ama na živinena agjaar (2. Tim. 3:5). But polokho ka ovel amenge te haljova kola tane adala pogrešna sikljojba hem te otfrlina len ako šukar proučinaja e Devleskoro Lafi (2. Tim. 3:14-17; Juda 3, 4). Amen valjani te da sa amendar te šaj amaro obožavibe te ovel prifatlivo e Jehovaske. Ako keraja nešto so ka kerel amaro obožavibe te na ovel više prifatlivo, tegani valjani odma te kera promene ko adava (Otk. 2:5, 16; 3:3, 16; w22.05 4, pas. 9; 5, pas. 11).