Oktomvri

Sarine amen šaj te učestvujna ko amare sostanokija agjaar so ka giljava zaedno hem ka da šukar spremime komentarija. Nesavenge nane lokho te komentirinen ili te giljaven anglo javera. Dali tuke da akava tano pharo? Ako oja, dikh so kergje o javera te šaj te nakhaven pumari dar. Nesavenge pomožingja te giljaven celo vilea. I najvažno pričina soske giljavaja ko sostanokija tani te falina e Jehova. Adaleske, keda spreminea tut e sostanokonge, tegani spremin tut e gilenge da hem razmislin bašo adava sar i gili tani povrzimi e materijalea so ka proučinel pe ko sostanok. Isto agjaar, koncentririn tut ko lafija, a na ko adava sar giljavea. Te komentirinel pe šaj te ovel nekaske but pharo. So šaj te pomožinel? Trudin tut redovno te komentirine hem ma bistre, nane pogrešno ako tle komentarija tane kratka, ednostavna hem istakninena i glavno misla. O Jehova tano but bahtalo keda dikhela kaj mangaja te slavina le ko sostanokija (w22.04 7-8, pas. 12-15).

Nesave bibliska rečnikija vakerena kaj o lafi „pomošniko“ značinela nekoj so sigjarela te pomožinel nekaske so molinela baši pomoš. Zamislin tuke sar o Jehova sigjarela te pomožinel nekaske so isi le problemija. Sigurno ka složine tut kaj akava but šukar opišinela e Jehovaskiri spremnost ili bari želba te ovel amaro pomošniko. Keda o Jehova pomožinela amen šaj radosno te istrajna keda isi amen problemija. Kola tane nesave načinija sar o Jehova pomožinela amen? Te šaj te odgovorina ko akava pučibe, te dikha jekh delo taro lil Isaija. Soske? Adaleske so but proroštvija so vakergja len o Jehova e Isaijaske važinena e Devleskere narodoske avdive. Isto agjaar, o Isaija but puti opišinela e Jehova lafencar so šaj but lokheste te haljova len. Asavke primerija šaj te arakha ko 30 poglavje taro Isaija. Ko adava poglavje o Isaija koristinela but šuže sporedbe te šaj te opišinel sar o Jehova pomožinela ple narodoske. Ov pišingja kaj o Jehova pomožinela amenge agjaar so 1) vnimatelno šunela amen hem odgovorinela ko amare molitve, 2) vodinela amen hem 3) nagradinela amen akana hem ki idnina (w22.11 8, pas. 2-3).

Ko e Isuseskere porake dži ko sobranija tari Smirna hem Filadelfija ov phengja e phralenge ma te daran taro progonstvo, soske o Jehova ka nagradinel len ako ačhile verna (Otk. 3:10). Valjani te očekujna kaj ka ovel amen progonstvo hem te ova spremna te istrajna (Mat. 24:9, 13; 2. Kor. 12:10). O lil Otkrovenie vakerela amenge kaj e Devleskoro narodo ka ovel progonimo ko e „Gospodareskoro dive“ — vreme ko kova so amen živinaja avdive (Otk. 1:10). Ko lil Otkrovenie 12 poglavje pišinela kaj sine vojna ko nebo odma otkeda o Isus ulo Cari. O Mihael, javere lafencar o Isus Hristos, hem leskere angelija boringje pe protiv o Satana hem o demonija (Otk. 12:7, 8). Ki adaja vojna, e Devleskere dušmanja sine pobedime hem frdime tele ki phuv kote so kerena bari šteta e manušenge (Otk. 12:9, 12; w22.05 5, pas. 12-13).

O Jehova sekogaš sudinela ko pravedno način. Ov ni hari nane pristrasno. O Jehova nikogaš na prostinela nekaske adaleske soj leske simpatično, soj tano barvalo, važno ili isi le nesave sposobnostija (1. Sam. 16:7; Jak. 2:1-4). Nikoj našti te čhivel e Jehova silaja te kerel nešto ili te del le mito. Upro leskere odluke na vlijajnena i holi ili i žal (2. Moj. 34:7). O Jehova tano o najšukar sudija soske ov šukar haljovela amen hem amari situacija (5. Moj. 32:4). O pisatelija taro Hebrejska spisija sikavgje kaj o Jehova prostinela ko posebno način. Sprema jekh priračniko, ko nesave slučaija ola koristingje jekh hebrejsko lafi bašo prostibe kova so opišinela o način sar o Devel prostinela e grešnikonge. Akava lafi nikogaš na koristinela pe sine te šaj te opišinel pe sar jekh manuš prostinela javere manušeske, soske o manušikano prostibe tano ograničimo. Samo e Jehova isi le pravo celosno te prostinel jekhe grešnikoske so kainela pe (w22.06 4, pas. 10-11).

Ako korkori bajrarea tle čhaven ili tlo rom nane e Jehovaskoro svedoko, ov uverimi kaj tlo primer ka ohrabrinel hem ka pottikninel okolen soj okolu tute. So ako mislinea kaj tlo čhavo na interesinela pe bašo čačipe, iako but trudinea tut te sikave le? Ma bistre kaj valjani vreme te šaj te vospitinel pe jekh čhavo. Keda ka sadine jekh seme šaj ponekogaš ka puče tut dali adava seme ka bajrol hem ka del plodi. Iako na džanea dali adava rastenie ka del plodi, sepak tu ponadari da čhivea leske pani te šaj te kere leske o najšukar uslovija te bajrol (Mar. 4:26-29). Slično, tu da sar daj šaj nekogaš pučea tut dali ka uspejne te pomožine tle čhavenge te zamangen e Jehova. Tu našti te kontrolirine save odluke ka anen tle čhave ama tu ponadari da šaj te de tutar sa te šaj te sikave len hem agjaar te de len o najšukar uslovija duhovno te napredujnen (w22.04 19-20, pas. 16-17).

Keda sine verno sluga e Jehovaske, e Solomone sine le uramnoteženo stavi baši peste. Keda sine terno ov sine svesno bašo ple granice hem adaleske rodingja vodstvo taro Jehova (1. Car. 3:7-9). Keda počmingja te vladinel, o Solomon džanlja kaj šaj te ovel gordo. Žalno tano so pokasno o Solomon na primeningja o sovet kova so ov korkori dengja le. Ov počmingja te ovel gordo hem te ignoririnel e Devleskere upatstvija. Na primer, ko zakoni pišinela sine kaj jekh cari na valjani sine te lel peske but romnja, te šaj te na cidel leskoro vilo ko pogrešno drumo (5. Moj. 17:17). O Solomon na sine poslušno ko adava zakoni hem lela peske 700 romnja hem 300 naložnice (1. Car. 11:1-3). O Solomon šaj mislingja peske kaj adava nane te ovel leske problemi. Ama pokasno, mora sine te trpinel o posledice adaleske so na šungja e Jehova (1. Car. 11:9-13; w22.05 23, pas. 12).

O manuša avdive valjani te anen jekh but važno odluka — dali ka poddržinen e Jehova sar Najbaro Vladeteli ili ka poddržinen leskere najbare dušmane, e Satana e Benge. Našti te ačhovel pe maškaral, mora te birinel pe strana. Tari odluka so ka anen la ka zavisinel dali ka živinen večno, ili na (Mat. 25:31-33, 46). Ki „bari nevolja“ ola ka oven obeležime ili te preživinen ili te oven uništime (Otk. 7:14; 14:9-11; Ezek. 9:4, 6). Ako odlučingjan te poddržine e Jehova sar Vladeteli, tu angjan mudro odluka. Akana edvaj adžikerea te pomožine e javerenge te anen i ispravno odluka. O Jehova ka nagradinel okolen so verno poddržinena le. Šukar ka ovel te proučina akala važna čačipa. Adava ka pomožinel amenge te ova odlučna ponadari da te služina e Jehovaske. Isto agjaar, šaj te koristina adava so siklilem te šaj te pomožina e javerenge te anen i ispravno odluka hem te ikeren pe ki late (w22.05 15, pas. 1-2).

Valjani te šuna e Jehova, a na amare dušmanen. O Jov šukar šungja e Jehova keda kergja lea lafi. Keda o Jehova objasningja leske nesave bukja, javere lafencar vakergja leske: Džanava sa so slučingja pe tuke. Mislinea li kaj našti te grižinav man tuke? O Jov sikavgja kaj ceninela e Jehovaskoro šukaripe hem ponizno odgovoringja: „Dži akana šungjum baši tute, ama akana dikhava tut me jakhencar“ (Jov 42:5). Keda vakergja akala lafija o Jov panda bešela sine tele ko pravo, leskoro celo telo sine učhardo ranencar. Ama čak tegani sikavgja leske o Jehova kaj mangela le hem uveringja le kaj dikhela šukar ki leste (Jov 42:7, 8). Avdive da o manuša šaj vredžinena amen hem ponašinena pe amencar lošno. Ola šaj probinena te kaljaren amaro anav ili amare organizacijakoro. Taro izveštaj bašo Jov dikhaja kaj e Jehova isi le doverba ki amende kaj ka ačhova leske verna keda isi amen nevolje (w22.06 24, pas. 15-16).

Iako ko nebo ka ovel bari radost keda ka ovel uništimo o Baro Vavilon, ka ovel jekh javer buti baši koja so ka oven panda poradosna (Otk. 19:1-3). Adava tano jekh but važno nastan soj tano spomnimo ko lil Otkrovenie — o bijav e Bakhreskoro. Sa o 144.000 pomazanikija ka oven ko nebo kratko angleder te počminel i vojna Armagedon. Ama, nane tegani te počminel o bijav e Bakhreskoro (Otk. 21:1, 2). O bijav ka počminel otkeda ka završinel i vojna Armagedon hem keda ka oven cidime sa e Devleskere dušmanja (Ps. 45:3, 4, 13-17). So ka slučinel pe ko bijav e Bakhreskoro? Ko jekh doslovno bijav, o rom hem i romni khuvena ko brako. Slično, ko simbolično bijav e Bakhreskoro, o cari o Isus Hristos hem „leskiri bori“, o 144.000, ovena zaedno. Adava važno nastan vospostavinela jekh nevi vlada koja so ka vladinel 1.000 berša upri phuv (Otk. 20:6; w22.05 17, pas. 11-13).

O Isus vakergja kaj ko vreme e krajoskoro ka postavinel jekh „verno hem razborito robo“ kova so ka del duhovno hrana (Mat. 24:45). Hem adava tano čače agjaar. O Isus koristinela jekhe tikne grupa taro pomazanikija te šaj te del e Devleskere narodoske hem e interesentenge „duhovno hrana ko pravo vreme“. Akaja grupa na dikhela ki peste sar gospodari upri e javerengiri vera (2. Kor. 1:24). Namesto adava, ola dikhena ko Isus sar „vodači hem zapovedniko“ ple narodoskoro (Isa. 55:4). Taro 1919 berš, o Verno robo spremingja različna publikacie kola so e nevenge sine prvo prilika te šaj te sikljoven bašo čačipe taro e Devleskoro Lafi. Ko 1921 berš, o robo ikalgja o lil E Devleskiri harfa koja so pomožingja okolenge so interesinena pe te sikljoven o osnovna bibliska sikljojba. Sar so nakhela sine o vreme javera publikacie sine izdajme. Kova lil pomožingja tuke te zapoznajne hem te zamange amare nebesno Dade? (w22.07 10, pas. 9-10).

O Jehova tano i najdarežlivo ličnost. Bizi razlika kobor dea leske, ov sekogaš ka iranel tuke but poviše (Mar. 10:29, 30). Ov ka del tut o najinteresno, najkorisno hem najuspešno životo so postojnela, čak akana ko akava lošno sveto. Tlo krstibe tano samo početok. Tu šaj te služine tle mangle Dadeske zasekogaš. O mangipe maškar tute hem tlo Dad ponadari da ka bajrol hem ka šaj te živine doborom kobor so ov živinela — ki celi večnost (Ps. 41:12). Keda dea zavet e Jehovaske hem krstinea tut isi tut i čest te de le nešto soj but skapoceno. Ov dengja tut but šukar bukja ko životo, bukja kolenge so šaj te radujne tut hem kolende so šaj te uživine. So šaj tu te de e Jehovaske iako sa so postojnela tano leskoro? Šaj te de le nešto so panda nane le, tli spremnost verno te služine leske (Jov 1:8; 41:11; Izr. 27:11). Akava tano o najšukar način sar šaj te koristine tlo životo (w23.03 6, pas. 16-17).

Keda sian tinejdžeri, i želba te ovel tut seks šaj te ovel but silno hem o javera šaj te keren tuke pritisok te kere adava. O Satana mangela te postapine sprema tle želbe. So šaj te pomožinel tuke te ačhove moralno čisto? (1. Sol. 4:3, 4). Keda molinea tut vaker e Jehovaske sar osetinea tut hem rode lestar te del tut sila (Mat. 6:13). Ma bistre kaj o Jehova mangela te pomožinel tuke, a na te osudinel tut (Ps. 103:13, 14). Ma probin te rešine tle problemija korkori. Vaker tle roditelenge so mučinela tut. Nane lokho te kere lafi bašo asavke lična bukja ama važno tano te kere adava. Ako čitinea i Biblija hem hor razmislinea bašo načelija, ka ovel tuke polokho te ane odluke kola so ka keren radosno e Jehova. Ka primetine kaj nane te valjanen tuke pravilija baši sekoja situacija soske haljovea sar dikhela o Jehova ko bukja (w22.08 5, pas. 10-12).

Jekh poglavari dikhela seriozno ki pli odgovornost te grižinel pe materijalno ple familijake. Adaleske, šaj daraja kaj našti te obezbedine hajbaske te familijake hem than živibaske. Šaj isto agjaar sekirinea tut kaj ako našavgjan tli buti, nane te arakhe javer. Ili šaj mislinea tuke sine kaj našti te živinen pohari parencar. O Satana uspejngja te čhinavel bute manušen te služinen e Jehovaske samo adaleske so mislingje agjaar. O Satana mangela te verujna kaj o Jehova na grižinela pe amenge hem kaj ov nane te pomožinel amen te grižina amen amare familijake. Adaleske, šaj ka mislina amenge kaj mora te kera sa so valjani te šaj te zadržina amari buti, šaj čak ka ova spremna te kera nešto kolea so ka rumina amaro amalipe e Jehovaja (w22.06 15, pas. 5-6).

Amen džanaja kaj amaro Devel tano „milostivo hem sočuvstvitelno, na holjanela sigate, pherdo tano verno mangipe hem čačipe“ (2. Moj. 34:6). Ov mangela i pravda (Isa. 61:8). Dukhala le keda dikhela sar mučinaja amen, hem ov edvaj adžikerela o vreme keda ka čhinavel sa o muke (Erem. 29:11). Amen da edvaj adžikeraja te avel adava vreme. Sa akava kerela te manga e Jehova! Koja tani javer pričina soske mangaja o čačipe? O čačipe dela amen but šukar bukja. Razmislin bašo akava. Ko biblisko čačipe tani vklučimi amari nadež baši idnina. Isto sar i kotva so pomožinela jekhe brodeske te ačhol stabilno agjaar o biblisko čačipe šaj te pomožinel amenge te ačhova smirime keda isi amen problemija. Ko avdisutno stiho, o apostol Pavle kerela sine lafi baši nebesno nadež so isi e pomazanikon. Ama leskere lafija važinena isto agjaar e hristijanenge so isi len nadež te živinen ko raj ki phuv (Jovan 3:16). Sigurno i nadež bašo večno životo dengja amen smisla ko amaro životo panda avdive (w22.08 14-15, pas. 3-5).

O mangipe tano temeli baši doverba. Ko 1. Korinkjanja 13 poglavje tane opišime but aspektija taro mangipe kola so pomožinena amenge te ovel amen ili te irana amari doverba ko javera (1. Kor. 13:4-8). Na primer, o 4 stiho vakerela kaj „o mangipe tano strplivo hem ljubezno“. O Jehova tano amencar strplivo iako grešinaja leske. Adaleske, amen da mora te ova strpliva e phralencar ako vakerena ili kerena nešto so povredinela ili so nervirinela amen. O 5 stiho vakerela „o mangipe na holjanela lokheste, na pamtinela o lošnipe“. Ako mangaja te bistra o lošnipe na valjani te ikera ki godi adava so kergje amenge o phralja hem palo adava keda ka ovel amen prilika te spomnina lenge. Ko Propovednik 7:9 pišinela „ma vredžin tut sigate“. Trudin tut te dikhe ko phralja hem ko phenja sar o Jehova so dikhela. Ov mangela len hem na pamtinela lengere greške, a na valjani ni amen (Ps. 130:3). Namesto te koncentririna amen ko lengere slabostija, valjani te trudina amen te dikha lengere šukar osobine (Mat. 7:1-5; w22.09 3-4, pas. 6-7).

O lil Daniel otkrinela amenge ko kova redo ka slučinen pe nesave vozbudliva nastanija ko posledna dive. Na primer ko Daniel 12:1 pišinela kaj o Mihael, o Isus Hristos, „tergjola te pomožinel [e Devleskere] narodoske“. Adava delo taro proroštvo počmingja te ispolninel pe ko 1914 berš keda o Isus ulo Cari ko e Devleskoro nebesno Carstvo. Ama e Danieleske isto agjaar sine vakerdo kaj o Isus „ka uštel“ ko „vreme e nevoljakoro savi so na sine otkeda postojnela narodo pa dži ko adava vreme“. Akava „vreme e nevoljakoro“ tani i „bari nevolja“ koja soj spomnimi ko Matej 24:21. O Isus uštela, ili kerela nešto, te šaj te braninel e Devleskere narodo ko krajo taro akava vreme e nevoljakoro, javere lafencar, ko Armagedon. Ko lil Otkrovenie baši lende vakerela pe kaj tane „o baro mnoštvo“ so avena tari bari nevolja (Otk. 7:9, 14; w22.09 21, pas. 4-5).

O anava so momentalno tane ko lil e životoskoro šaj te oven brišime ili cidime. Sar te phene o Jehova prvo pišingja akala anava molivea (Otk. 3:5). Adaleske valjani te da amendar sa te šaj amaro anav te ačhol ko adava lil sa džikote na ovela trajno pišimo, sar te phene penkaloja. I grupa kaskere anava tane pišime ko lil e životoskoro tane okola soj birime te vladinen zaedno e Isusea ko nebo. Sprema e Pavleskere lafija dži ko ple sorabotnikija ko Filipi dikhjola pe kaj o anava e pomazanikongere kola so sine birime te vladinen zaedno e Isusea više tane pišime ko lil e životoskoro (Fil. 4:3). Ama te šaj lengere anava te ačhon ko adava simbolično lil, ola mora te ačhoven verna. Hem keda ka dobinen o konečno pečati lengere anava ka oven trajno pišime ko akava lil. Adava ka ovel angleder te meren ili kratko angleder te počminel i bari nevolja (Otk. 7:3; w22.09 14, pas. 3; 15, pas. 5-6).

Dali nekogaš slučingja pe tuke akava? Nekoj spremingja tuke tlo omileno hajbe. Ama šaj adaleske so sigjarea ili sian preukopirimo mislencar sigate haja bizo te uživine ko sekova zalago so lea. Otkeda završingjan e hajbaja haliljan kaj but sigate haljan hem bi mangea te ha sine popohari te šaj te uživine. Nešto slično šaj te slučinel pe keda čitinaja i Biblija. Ponekogaš doborom sigate čitinaja la so nane amen vreme te uživina ko lakoro haberi. Odvojn tuke vreme te šaj te uživine džikote čitinea i Biblija. Ker tuke slika ki godi, zamislin tuke o glasija taro bibliska ličnostija hem razmislin bašo adava so čitingjan. Ako kerea akava, ka ove poradosno. O Isus čhivgja „e verno hem razborito robo“ te del duhovno hrana ko pravo vreme, hem adaleske isi amen but duhovno hrana (Mat. 24:45). I Biblija tani i glavno sostojka koja so koristinela o Verno robo ki sekoja publikacija (1. Sol. 2:13; w22.10 7-8, pas. 6-8).

I Biblija panda but angleder vakergja kaj ko posledna dive ka oven but asavke manuša (2. Pet. 3:3, 4). Ola kerena adava soske mangena te „džan palo pumare želbe kola so o Devel osudinela len“ (Juda 7, 17, 18). Sar šaj te ova sigurna kaj na siem sar okola so asana e javerenge? Jekh način tano agjaar so nane te družina amen okolencar so sekogaš kerena negativno lafi (Ps. 1:1). Adava značinela kaj na šunaja ili na čitinaja ništo taro otpadnikija. Valjani but te pazina te na ovel amen negativno stavi, hem te počmina te sumnina amen ko Jehova hem ko upatstvija so dela len preku pli organizacija. Adaleske valjani te puča amen: „Dali obično žalinava man keda dobinaja neve upatstvija ili keda isi nesavo nevo haljojbe? Dali često arakhava greške okolenge so predvodinena?“ Keda sigate keraja nešto te šaj te menina amen, tegani o Jehova tano zadovolno amendar (Izr. 3:34, 35; w22.10 20, pas. 9-10).

E Devleskoro duho dengja sila e Ezekieleske baši zadača so dobingja la — te propovedinel okolenge soj „zorale šereskere hem zorale vileskere“. O Jehova vakergja e Ezekieleske: „Kergjum tlo muj zoralo isto sar lengoro hem tlo čekat zoralo sar lengoro. Kergjum tlo čekat sar dijamanti, pozoralo taro bar. Ma dara ni taro lengere lafija ni lendar“ (Ezek. 3:8, 9). Sar te phene o Jehova vakergja leske: „Ma dozvolin e manušengiri tvrdoglavost te obeshrabrinel tut. Me ka dav tut sila“. Palo adava, e Devleskoro duho celo vreme vodingja e Ezekiele ki leskiri služba. O Ezekiel pišingja: „E Jehovaskoro vas silno dejstvujnela sine upri mande“. Valjangja leske jekh kurko te šaj celosno te sikljol hem te haljol o haberi so valjani sine te objavinel le (Ezek. 3:14, 15). Tegani, o Jehova vakergja leske te džal ki jekh dolina kote so „o duho khuvgja ki leste“ (Ezek. 3:23, 24). Palo adava o Ezekiel sine spremno te počminel ple službaja (w22.11 4-5, pas. 8-9).

E proroko e Avakume sine le but problemija. Jekh vreme šaj sumninela pe sine dali o Jehova grižinela pe leske. Adaleske ki molitva vakergja e Jehovaske sar osetinela pe. O Jehova odgovoringja ki iskreno molitva ple verno slugaskiri (Avak. 2:2, 3). Otkeda o Avakum razmislingja bašo adava sar o Jehova angleder spasingja ple narodo, ulo palem radosno. Ov uveringja pe kaj o Jehova grižinela pe leske hem kaj ka pomožinel leske te istrajnel bilo savo problemi (Avak. 3:17-19). So sikljovaja taro akava? Keda isi tut problemija molin tut e Jehovaske hem vaker leske sar osetinea tut, palo adava rode lestar pomoš. Ako kerea akava šaj te ove sigurno kaj o Jehova ka del tut i sila so valjani tuke te šaj te istrajne. Hem keda ka dikhe sar pomožinela tuke, tli vera ka ovel panda posilno. Ako ponadari da ikerea tli duhovno rutina, nane te dozvoline o pharipa ili o sumnje te ciden tut taro Jehova (1. Tim. 6:6-8; w22.11 15, pas. 6-7).

O Isus hem o duj kriminalcija so sine uzi leste sine ki bari dukh hem na ačhilo len panda but vreme živibaske (Luka 23:32, 33). O solduj vredžingje e Isuse (Mat. 27:44; Mar. 15:32). Ama jekh lendar meningja plo stavi. Ov vakergja: „Isus, setin tut ki mande keda ka ove Cari“. A o Isus odgovoringja leske e lafencar taro avdisutno stiho (Luka 23:39-42). Adava so vakergja o Isus e kriminalcoske valjani te pottikninel amen te razmislina sar ka ovel o životo ko raj. Ustvari, šaj but te doznajna bašo adava savo ka ovel o životo ko raj taro vreme keda vladingja o cari o Solomon. O Isus tano pobaro taro Solomon, adaleske šaj te očekujna kaj ov, zaedno okolencar so ka vladinen lea, ka keren i phuv but šužo raj (Mat. 12:42). Džangjola pe, o „javera bakhre“ valjani te mangen te doznajnen so mora te keren te šaj te živinen večno ko raj (Jovan 10:16; w22.12 8, pas. 1; 9, pas. 4).

O Isaija uverinela amen kaj o Jehova vnimatelno ka šunel amen keda rodaja lestar pomoš, hem ov sigate ka odgovorinel ko amare molitve. O Isaija ponadari vakerela: „Samo so ka šunel tlo glaso ka odgovorinel tuke“. Akala lafija uverinena amen kaj amaro Dad tano spremno hem but mangela te pomožinel okolenge so rodena lestar pomoš. Akava pomožinela amenge radosno te istrajna. O Jehova vnimatelno šunela sekole jekheskiri molitva. Soske šaj te vakera akava? Ko prvo delo taro Isaija 30-to poglavje, o Jehova obratinela pe ple narodoske sar grupa. Ama ko 19-to stiho ov obratinela pe lično. O Isaija pišingja: „Tu nane više te rove. Ov sigurno ka sikavel tuke milost... ka odgovorinel tuke“. Sar Dad kova so mangela amen o Jehova grižinela pe sekole jekheske lično hem šunela sekaskiri molitva posebno (Ps. 116:1; Isa. 57:15; w22.11 9, pas. 5-6).

Adava so propovedinaja hem sikavaja e javeren iako isi amen progonstvo, kerela amen radosna hem anela amenge mir. Keda ko prvo veko o evrejska vlastija zabraningje e apostolenge te propovedinen, adala verna manuša biringje poviše te šunen e Devle. Ola na čhinavgje te propovedinen hem adava kergja len radosna (Apo. 5:27-29, 41, 42). Džangjola pe, keda amare aktivnostija tane ograničime amen mora te pazina džikote propovedinaja. Ama ako daja amendar sa, ka ovel amen mir soske keraja e Jehovaskiri volja hem vakeraja o haberi kova so spasinela životija. Šaj te ova uverime kaj čak ko najphare vremija, šaj te ovel amen mir. Ko asavke vremija na valjani te bistra kaj o mir so valjani amenge avela taro Devel. Adava mir samo o Jehova šaj te del amen. Neka ovel tut doverba ki leste ako isi nesavo zarazno nasvalipe, prirodno katastrofa ili progonstvo. Ačhov paše leskere organizacijaja. Ma bistre i but šuži nadež koja so adžikerela tut. Džikote kerea adava, „o Devel kastar so avela o mir“ ka ovel tuja (Fil. 4:9; w22.12 21, pas. 17-18).

Te šaj te kera adava valjani but te trudina amen. Na primer, mora te cida amendar o osobine sar soj i nekontrolirano holi hem nervoza (Ef. 4:31, 32). Soske šaj te ovel pharo? Adaleske so nesave negativna osobine mukhle korenja ki amende. Na primer i Biblija vakerela kaj nesave manuša lokhe holjanena hem sigate nervirinena pe (Izr. 29:22). Nekoj so isi le asavke lošna osobine najverojatno otkeda ka krstinel pe da ka valjani but te trudinel pe te šaj te kerel promene (Rim. 7:21-23). Vaker e Jehovaske save negativno osobinaja borinea tut hem ov uverimo kaj ka šunel tut hem ka pomožinel tuke (1. Jov. 5:14, 15). Iako o Jehova nane te kerel čudo te cidel tutar adaja negativno osobina sepak, ov šaj te del tut sila te šaj te na sikave la više (1. Pet. 5:10). Isto agjaar valjani te postapine sprema tle molitve agjaar so nane te kere nesave bukja kolencar so ka irane tli purani ličnost. Hem ma razmislin bašo pogrešna želbe (Fil. 4:8; Kol. 3:2; w23.01 10, pas. 9-10).

Jekh način sar sikavaja amaro mangipe tano agjaar so revno propovedinaja. Amen keraja sekasaja lafi bizi razlika tari koja nacija tano, dali tano barvalo ili čorolo, ili dali isi le bari škola ili na. Agjaar keraja e Jehovaskiri volja soske leskiri namera tani „različna manuša te spasinen pe hem šukar te džanen o čačipe“ (1. Tim. 2:4). Isto agjaar sikavaja kaj mangaja amare Devle hem e Hristose agjaar so sikavaja mangipe amare phralenge hem phenjenge. Iskreno interesinaja amen lenge hem pomožinaja lenge keda nakhena taro phare vremija. Utešinaja len keda merela lendar nekoj, posetinaja len keda tane nasvale hem trudinaja amen te ohrabrina len keda tane obeshrabrime (2. Kor. 1:3-7; 1. Sol. 5:11, 14). Amen ponadari da molinaja amen lenge soske džanaja kaj „i molitva taro vilo e pravednikoskiri isi la bari sila“ (Jak. 5:16; w23.01 28-29, pas. 7-8).

Isto sar jekh gradežno rabotniko so vremea ovela sa pošukar ko ple veštine, agjaar amen da šaj te sikljova panda poviše te izgradina jekh jekhe. Šaj te pomožina javerenge te kheden sila te šaj te istrajnen ko nevolje agjaar so ka spomnina lenge primerija taro okola so istrajngje (Evr. 11:32-35; 12:1). Šaj te kera te ovel mir agjaar so ka spomnina o šukar bukja so dikhaja ko javera. Ka ikera o mir keda tano ki opasnost te našava le hem ka kera palem te ovel mir keda isi nesoglasuvanja (Ef. 4:3). Isto agjaar amen šaj ponadari da te izgradina i vera amare phralengiri agjaar so ka spodelina lencar važna bibliska čačipa, ka nudina lenge praktično pomoš hem ka poddržina okolen kas so isi slabo vera. Amen šaj te ova radosna hem zadovolna keda izgradinaja ko duhovno pogled amare phralen hem phenjen. Različno taro doslovna gradbe kola so palo nesavo vreme šaj te raspadinen pe, adava so izgradinaja e javeren šaj te anel šukar rezultatija kola so ka trajnen večno (w22.08 22, pas. 6; 25, pas. 17-18).

O Isus istakningja jekh važno osobina so valjani amenge te šaj te haljova adava so čitinaja ko e Devleskoro Lafi — i proniklivost (Mat. 24:15). Soj tani i proniklivost? Sposobnost te haljovel pe sar tani povrzimi jekh misla javere mislaja, hem sar ola razlikujnena pe tari nesavi javer misla, hem te haljova adava so na dikhjola pe odma. O Isus isto agjaar sikavgja kaj valjani amenge proniklivost te šaj te otkrina nastanija kola so ispolninena bibliska proroštvija. Valjani amenge isto agjaar akaja osobina te šaj te ovel amen celosno korist taro adava so čitinaja ki Biblija. O Jehova dela ple slugenge proniklivost. Adaleske, rode lestar ki molitva pomoš te razvine akaja osobina. Sar šaj te postapine ko sklad tle molitvaja? Vnimatelno razmislin bašo adava so čitinea hem sporedin adava e javere bukjencar so džanea. Rode o značenje taro jekh biblisko izveštaj hem dikh sar šaj te primenine adava ko tlo životo (Evr. 5:14). Ako isi tut proniklivost džikote čitinea, tlo haljojbe ka bajrol (w23.02 10, pas. 7-8).

Zamislin tuke kaj jekh amal dela tut purani slika so but vredinela hem tani edinstveno ko sveto. Šaj našavgja hari pli boja, isi la negde fleke hem tani hari pharavdi. Sepak, oj vredinela milionja dolarija. Adaleske sigurno but ka cenine la hem ka zaštitine la. Slično, o Jehova dengja amen jekh but skapoceno poklon, amaro životo. Ustvari, o Jehova sikavela kobor ceninela amaro životo adalea so dengja ple Čhave sar otkupnina amenge (Jovan 3:16). O Jehova tano o izvor e životoskoro (Ps. 36:9). O apostol Pavle halilo adava čačipe keda vakergja: „Preku leste isi amen životo, dvižinaja amen hem postojnaja“ (Apo. 17:25, 28). Adaleske šaj te vakera kaj amaro životo tano poklon taro Devel. Ov ljubezno dela amen sa so valjani amenge te šaj te ačhova dživde (Apo. 14:15-17). Ama o Jehova na kerela čudija te šaj te ikerel amen ko životo. Namesto adava, ov očekujnela amendar te grižina amen najšukar so šaj bašo amaro fizičko hem duhovno sastipe (2. Kor. 7:1; w23.02 20, pas. 1-2).

But siem blagodarna e Jehovaske so dengja amen i Biblija. Preku late ov dela amen mudra sovetija so šaj te pomožinen amenge te džana so te kera keda isi amen problemija. Isto agjaar, dela amen jekh but šuži nadež baši idnina. A soj panda považno, preku late ov otkrinela amenge but bukja baši peste. Keda razmislinaja bašo leskere but šuže osobine, adava pottikninela amen te ova paše amare Devlea (Ps. 25:14). O Jehova mangela o manuša te džanen le. Ko purano vreme ov koristingja sune, vizie hem čak angelija te šaj te otkrinel savo tano (4. Moj. 12:6; Apo. 10:3, 4). Ama dali ka šaj sine te džana akala sune, vizie ili porake taro angelija ako na bi ovena sine pišime? Adaleske o Jehova mukhlja manuša „te pišinen ko jekh lil“ adava so manglja te džana. O „drumo e čačutne Devleskoro tano sovršeno“, adaleske šaj te ova uverime kaj akava način sar komunicirinela amencar tano najšukar hem najkorisno (Ps. 18:30; w23.02 2, pas. 1-2).

Čhiv tuke korisna celija. Čhiv tuke celija so ka pomožinen tuke te bajrare tli vera hem so ka keren te ove pozrelo hristijani (Ef. 3:16). Na primer, šaj ka mange te čitine hem te proučine i Biblija poredovno (Ps. 1:2, 3). Ili šaj ka trudine tut te moline tut poredovno hem pohor. Šaj ka dikhe kaj valjani te sikave pobari samokontrola agjaar so ka pazine savi zabava birinea ili sar koristinea tlo vreme (Ef. 5:15, 16). Šaj te ove pozrelo hristijani keda pomožinea e javerenge. Na primer, šaj te čhive tuke cel te pomožine e pophurenge hem okolenge soj nasvale. Šaj te pazarine lenge ili te pomožine lenge te sikljoven sar te koristinen ple elektronska uredija. Tu isto agjaar sikavea kaj mangea e javere da manušen agjaar so propovedinea lenge o haberi bašo Carstvo (Mat. 9:36, 37). Ako šaj, čhiv tuke cel te počmine e polnovremeno službaja (w22.08 6, pas. 16-17).