Mart

O nevo sveto panda na alo. Ama razmislin bašo nesave bukja so više tane akate — o zvezde, o kašta, o životne hem o javera manuša. Nikoj našti te vakerel kaj sa akala bukja na postojnena iako sine jekh vreme keda akala bukja na postojngje. Ola postojnena samo adaleske so o Jehova stvoringja len (1. Moj. 1:1, 26, 27). Amare Devle isto agjaar isi le namera te kerel jekh nevo sveto hem ov ka ispolninel adaja namera. Ko nevo sveto o manuša ka uživinen večno ko sovršeno sastipe. Šaj te ova sigurna kaj ko vreme so odredingja le o Devel, o nevo sveto ka postojnel isto sar so postojnela o univerzum avdive (Isa. 65:17; Otk. 21:3, 4). Džikote avela o nevo sveto ker sa so šaj te bajrare tli vera. Sekogaš ov blagodarno baši otkupnina. Razmislin baši e Jehovaskiri mokj hem ov zafatimo e duhovna aktivnostencar. Ako kerea akala bukja šaj te ove maškar „okola so baši pli vera hem strplivost dobinena adava soj vetimo“ (Evr. 6:11, 12; w23.04 31, pas. 18-19).

O Isus vazdingja plo šero hem anglo sarine molingja pe. Ov manglja te del celo slava e Jehovaske bašo adava so ka slučinel pe. Tegani o Isus vakergja: „Lazar ikljov!“ (Jovan 11:43). Hem o Lazar iklilo taro grobo. O Isus kergja nešto so nesave mislingje kaj našti te kerel pe. Akava izveštaj bajrarela amari vera ki nadež bašo voskresenie. Sar? Setin tut kaj o Isus vakergja e Martake: „Tlo phral ka uštel“ (Jovan 11:23). Isto sar plo Dad, e Isuse da isi le želba hem mokj te ispolninel adava vetuvanje. Leskere asva sikavgje kaj le isi le želba te voskresninel e mulen hem te uništinel o meribe kova so kerela tažna e manušen. Keda o Lazar iklilo taro grobo, o Isus sikavgja kaj isi le mokj te voskresninel e mulen. Razmislin isto agjaar bašo lafija kola so o Isus vakergja len e Martake, a tane pišime ko avdisutno stiho. Isi amen šukar pričine te verujna kaj o Devel ka ispolninel plo vetuvanje te voskresninel e mulen (w23.04 11-12, pas. 15-16).

Keda pošukar haljovaja e Jehovaskiri volja, šaj ka valjani te kera promene ko adava so rodaja ki molitva taro Jehova. Na valjani te bistra kaj e Jehova isi le namera hem ov ka ispolninel la ko vreme kova so odredingja. Ki adaja namera tano vklučimo celosno hem zasekogaš te cidel sa o problemija so anena amenge bare muke, sar soj o prirodna katastrofe, nasvalipe hem meribe. O Jehova ka ispolninel pli namera preku plo Carstvo (Dan. 2:44; Otk. 21:3, 4). Ama džikote na avela adava vreme, o Jehova mukhela o Satana te vladinel upro akava sveto (Jovan 12:31; Otk. 12:9). Ako o Jehova panda akana rešinela sa o problemija, adava šaj te izgledinel sar te phene o Satana šukar vladinela. Ama, iako mora te adžikera o Jehova te ispolninel ple vetuvanja, adava na značinela kaj ov mukhela amen bizi pomoš. O Jehova spremno tano te pomožinel amen (w23.05 8, pas. 4; 9-10, pas. 7-8).

Sar šaj te pomožina e javerenge te ovel len korist tari Spomen-svečenost? Džangjola pe, najangle valjani te kanina len. Osven so kaninaja e manušen ki služba, šaj isto agjaar te kera spisako te šaj te kanina okolen so pendžaraja. Na primer, nekas tari familija, kolegen, součenikon hem javeren. Čak ako nane amen dovolno pečatime pokane, šaj te bičhala lenge elektronsko pokana preku link. Šaj ka aven poviše džene taro adava so očekujngjem (Prop. 11:6). Ma bistre kaj okolen so kaninaja len šaj ka ovel len pučiba — posebno ako nikogaš na sine ko amare sostanokija. Adaleske šukar ka ovel te razmislina hem te spremina amen bašo pučiba so šaj ka pučen amen. Čak otkeda ka prisustvujnen ki Spomen-svečenost, adala so prvo puti ale šaj ka ovel len nesave pučiba. Mangaja te da amendar sa te šaj angleder i Spomen-svečenost, džikote trajnela hem pali late, te pomožina okolenge so isi len „ispravno stavi“ te ovel len korist taro akava nastan (Apo. 13:48; w24.01 12, pas. 13, 15; 13, pas. 16).

Ki Biblija isi ofto izveštaija bašo manuša so voskresningje ki phuv. Ka ovel šukar vnimatelno te proučine akala izveštaija. Džikote kerea adava dikh so šaj te sikljove lendar. Razmislin sar sekova izveštaj sikavela kaj e Devle isi le želba hem mokj te voskresninel e mulen. Isto agjaar, ma bistre posebno te koncentririne tut ko najvažno voskresenie — e Isuseskoro. Adava so but džene dikhle e Isuse otkeda voskresningja bajrarela amari vera kaj ka ovel voskresenie ki idnina (1. Kor. 15:3-6, 20-22). But siem blagodarna bašo e Jehovaskoro vetuvanje bašo voskresenie. Šaj te ova sigurna kaj leskoro vetuvanje ka ispolninel pe, soske e Jehova isi le hem i želba hem i mokj te kerel adava. Te ova odlučna ponadari da te bajrara amari vera ki akaja but šuži nadež. Ako keraja adava ka ova popaše e Devlea kova so, sar te phene, sekaske amendar vakerela: „Tle mangle ka ušten!“ (Jovan 11:23; w23.04 8, pas. 2; 12, pas. 17; 13, pas. 20).

I skromnost hem i poniznost tane but povrzime jekh jekhaja. Sikavaja kaj siem skromna agjaar so isi amen uramnoteženo stavi baši amende hem džanaja amare granice. A sikavaja poniznost keda poštujnaja e javeren hem dikhaja len sar pobare amendar (Fil. 2:3). Ustvari, o skromno manuš isto agjaar tano ponizno. O Gedeon sine skromno hem ponizno manuš. Keda jekh angeli vakergja leske kaj o Jehova biringja le te spasinel e Izraelcon taro Madijamcija, ov ponizno vakergja: „Mli familija tani i najslabo taro Manasija, a me sium o najtikno me dadeske ko kher“ (Sud. 6:15). Ov na osetingja pe sposobno baši adaja zadača, ama o Jehova džanlja kaj šaj te kerel adava. Adaleske so pomožingja leske o Jehova, o Gedeon sine uspešno ki pli zadača. O starešine dena pestar sa te oven skromna hem ponizna ko sa so kerena (Apo. 20:18, 19). Ola na vazdena pe pumare zadačencar ili adalea kobor tane sposobna, a tari javer strana na mislinena kaj na vredinena adaleske so kergje nesave greške (w23.06 3, pas. 4-5).

O smačkibe e Satanaskoro šero ka slučinel pe ki idnina otkeda ka nakhen poviše taro milja berša (Otk. 20:7-10). Ama angleder te ovel adava, i Biblija otkrinela amenge but važna nastanija soj prorokujme ki Biblija. Prvo, o narodija ka vakeren kaj angje „mir hem sigurnost!“ (1. Sol. 5:2, 3). Tegani ka napadinen e hovavne religija hem agjaar odma ka počminel i bari nevolja (Otk. 17:16). Palo adava, o Isus ka sudinel e manušen agjaar so ka odvojnel e bakhren taro buznja (Mat. 25:31-33, 46). Ama džikote trajnela adava vreme, o Satana ponadari da ka protivinel pe e Jehovaske. Adaleske so mrzinela e Devleskere narodo ka pottikninel jekhe koalicija taro narodija, kola so i Biblija vikinela la Gog tari phuv Magog, te napadinel len (Ezek. 38:2, 10, 11). Ko jekh momenti, džikote trajnela i bari nevolja, o pomazanikija kola so ka oven ki phuv ka oven lende ko nebo kote so zaedno e Isusea hem e nebesno vojskaja ka borinen pe ki vojna Armagedon — o krajo e bare nevoljakoro (Mat. 24:31; Otk. 16:14, 16). Tegani ka počminen o milja berša tele ki phuv kote so ka vladinel o Hristos (Otk. 20:6; w23.10 20-21, pas. 9-10).

Avdive but taro e Jehovaskere sluge živinena ko phuvja kote so amare aktivnostija tane zabranime. Isto sar o Avdija akala mangle phralja hem phenja na čhinavena te služinen e Jehovaske iako ponadari da tane poslušna e vlastenge (Mat. 22:21). Ola sikavena kaj darana taro Devel agjaar so poviše šunena e Devle nego e manušen (Apo. 5:29). Ola kerena adava agjaar so ponadari da propovedinena o šukar haberi hem garavindor ikerena sostanokija (Mat. 10:16, 28). Ola dena pestar sa te šaj o phralja hem o phenja te dobinen i duhovno hrana so valjani lenge. Te dikha o primer e phraleskoro Henri, kova so živinela ki jekh Afričko phuv kote so amare aktivnostija sine jekh vreme zabranime. Džikote trajnela sine adaja zabrana, o Henri ingarela sine duhovno hrana ple phralenge hem phenjenge. Ov pišingja: „Me sium ladžutno manuš... O Jehova dengja man i hrabrost so valjangja mange“. Dali tu da sian doborom hrabro sar so sine o Henri? Šaj te ove, ako ponadari da isi tut ispravno dar taro Devel! (w23.06 16, pas. 9, 11).

Keda o Adam hem i Eva buningje pe, šaj dikhjola sine kaj o Satana uspejngja te ruminel e Devleskiri namera te pherel i phuv sovršena hem poslušna manušencar. O Satana šaj mislingja peske kaj e Jehova nane le but opcie. Jekh opcija sine o Jehova te uništinel e Adame hem e Eva hem te stvorinel javer sovršeno pari kolea so ka ispolninel pli namera. Ama te kerel sine adava, o Satana ka šaj sine te vakerel kaj o Devel hovavela. Soske? Adaleske so o Jehova, sar soj pišimo ki 1. Mojseeva 1:28, vakergja kaj e Adameskere hem e Evakere čhave ka pheren i phuv. Ili šaj mislingja kaj o Jehova ka dozvolinel e Adameske hem e Evake te ovel len čhave kola so nikogaš nane te oven sovršena (Prop. 7:20; Rim. 3:23). Ko adava slučaj o Beng ka šaj sine te vakerel kaj o Jehova na uspejngja ki pli namera — i phuv te ovel sovršena manušencar (w23.11 6, pas. 15-16).

O Jehova dela amen but jasna upatstvija preku plo Lafi hem pli organizacija. Nane potreba te dodajna nešto ko adala upatstvija (Izr. 3:5-7). Adaleske amen na džaja preku adava soj pišimo ki Biblija ili na čhivaja pravilija e phralenge bašo lična bukja. O Satana koristinela „hovavne hem čuče lafija“ hem „o razmisluvanje akale svetoskoro“ te šaj te hovavel hem te odvojnel e manušen (Kol. 2:8). Ko prvo veko, ko adala hovajba sine vklučime o filozofie, o evrejska sikljojba so na temelinena pe sine ko spisija hem o sikajbe kaj o hristijanja mora te ikeren e Mojseeskoro zakoni. Akala hovajba sine but opasna adaleske so lena sine e manušengoro vnimanie hem hari pohari cidela len sine taro Jehova, kastar so avela i čačutni mudrost. A avdive, o Satana preku o mediumija hem socijalna mreže širinela informacie baši kolenge so nane dokazija hem hovavne vestija kola soj poddržime taro politička vodačija (w23.07 16, pas. 11-12).

O Satana nikogaš našti sine te pretpostavinel so ka kerel o Jehova. E Jehova sine le o najšukar rešenie sar te ispolninel pli namera, iako o Satana, o Adam hem i Eva buningje pe. O Jehova dozvolingja e Adameske hem e Evake te ovel len čhave, agjaar ačhilo ko plo lafi hem dokažingja kaj na hovavela. Isto agjaar, o Jehova sikavgja kaj ništo našti te čhinavel te ispolninel pli namera. Ov kergja sa te šaj te ispolninel la agjaar so preku jekh „potomstvo“ ka spasinel e poslušna čhaven so avena taro Adam hem i Eva (1. Moj. 3:15; 22:18). O Satana nikogaš na očekujngja kaj o Jehova ka rešinel akaja situacija ko asavko način. Soske? Adaleske so i otkupnina temelinela pe ko nesebično mangipe (Mat. 20:28; Jovan 3:16). Asavki osobina našti te arakha ko Satana soske ov tano sebično. Znači, so ka slučinel pe adaleske soj dendi i otkupnina? Ko krajo taro milja berša kote so ka vladinel o Hristos, o sovršena hem o poslušna manuša so avena taro Adam hem i Eva ka živinen ko raj ki phuv, baš sar so sine e Jehovaskiri namera ko početok (w23.11 6-7, pas. 17).

Siem poslušna ko e Jehovaskoro zakoni baši svetost e životoskiri hem e rateskiri. Soske? Adaleske so o Jehova vakergja kaj o rat pretstavinela o životo kova soj „skapoceno poklon lestar“ (3. Moj. 17:14). Keda o Jehova prvo puti dozvolingja e manušenge te han mas taro životne, ov vakergja lenge te na han o rat (1. Moj. 9:4). Ov panda jekh puti zapovedingja akava keda dengja e Izraelconge e Mojseeskoro zakoni (3. Moj. 17:10). Isto agjaar, ov vodingja e vodečko telo taro prvo veko te vakerel e hristijanenge te vozdržinen pe taro rat (Apo. 15:28, 29). Amen cvrsto ikeraja amen ki akaja zapoved keda valjani te ana odluka bašo adava save medicinska tretmanija ka prifatina. Isto agjaar, cvrsto ikeraja amen ko e Jehovaskere uče moralna merilija. O Pavle sovetinela amen te „mudara“ amare želbe „so avena taro amaro telo“, a adava značinela kaj valjani te kera sa so šaj te cida amendar o pogrešna želbe. Adaleske amen izbeginaja te dikha ili te kera bilo so šaj te anel dži ko adava te kera seksualno nemoral (Kol. 3:5; Jov 31:1; w23.07 15, pas. 5-6).

Dali o Samson sine doborom but zaljubimo ki Delila so na halilo savi namera sine la? Sar hem te ovel, i Delila celo vreme kerela sine pritisok e Samsoneske te vakerel lake kotar avela leskiri sila. Ko krajo ov vakergja lake. Žalno, ama baši pli greška o Samson nesavo vreme našavgja pli sila hem e Jehovaskoro blagoslov (Sud. 16:16-20). E Samsone sine le bare posledice adaleske so sine le poviše doverba ki Delila nego ko Jehova. O Filistejcija astargje le hem korjargje le. Ola phanle le ki Gaza, kergje le robo hem čhivgje le te vrtinel i melnica ko zatvor. Palo adava, o Filistejcija angje e Samsone ki jekh lengiri proslava hem ki adaja prilika ola dengje bari žrtva pumare hovavne devleske e Dagoneske soske verujnena sine kaj ov pomožingja lenge te astaren e Samsone. Tegani ikalgje e Samsone taro zatvor hem angje le ki adaja proslava te šaj sarine te asan leske (Sud. 16:21-25; w23.09 5-6, pas. 13-14).

So ako amaro kolega ili součeniko kritikujnela amen adaleske so živinaja sprema o bibliska merilija? Ka trudina amen te objasnina leske ko najšukar način amare veruvanja, a ko isto vreme ka sikava kaj poštujnaja le (1. Pet. 3:15). Namesto ko leskoro pučibe te dikha sar napad ili kritika, valjani te razmislina sar leskoro pučibe šaj te pomožinel amen te doznajna soj leske važno. Bizi razlika tari savi pričina nekoj pučela amen nešto, valjani te odgovorina leske ko jekh smireno hem ljubezno način. Amaro odgovor šaj ka pottikninel le te ispitinel plo stavi. Na primer, ako tlo kolega pučela tut soske na slavinea rodenden, razmislin bašo akava pučibe: „Dali mislinela kaj e Jehovaskere svedokonge nane dozvolimo te zabavinen pe?“ Ka ovel šukar te pofaline tle kolega bašo adava so mangela sarine te osetinen pe šukar. Adava šaj te del tut prilika ko jekh opuštimo razgovor te objasnine leske so sikavela i Biblija bašo rodenden (w23.09 17, pas. 10-11).

Isi amen bari čest so šaj te koristina akava vreme so ačhilo te šaj te propovedina e manušenge ko celo sveto. O apostol Petar pottikninela amen te ikera ki godi e Jehovaskoro dive (2. Pet. 3:11, 12). Sar šaj te kera adava? Šukar ka ovel, ako šaj sekova dive te razmislina bašo blagoslovija so ka dobina len ko nevo sveto. Šaj te zamisline tuke sar dišinea čisto vozduh, sar haja zdravo hrana, sar dodžakerea tle manglen so voskresningje hem sar sikavea e manušen kola so živingje but vekija angleder bašo adava sar ispolningje pe o bibliska proroštvija. Asavko razmisluvanje ka pomožinel amenge strplivo te adžikera adava vreme hem te ova sigurna kaj o krajo tano but paše. Adava so angleder džanaja so ka slučinel pe panda hari ka pomožinel amenge te na ova cidime taro hovavne učitelija (w23.09 27, pas. 5-6).

O terne avdive dikhena sar javera terne na šunena pumare roditelen (2. Tim. 3:1, 2). Soske but lendar nane poslušna? Nesave mislinena kaj lengere roditelija tane licemerna adaleske so vakerena lenge te keren nešto so ola korkori na kerena. A javera mislinena kaj o sovetija taro lengere roditelija tane staromodna, nane praktična ili but stroga. Ako sian terno, dali tu da nekogaš mislingjan agjaar? Butenge tano pharo te ikeren pe ki e Jehovaskiri zapoved koja so arakhljola ko avdisutno stiho. So šaj te pomožinel tuke te kere adava? Šaj but te sikljove baši poslušnost taro Isus kova soj najšukar primer bašo adava (1. Pet. 2:21-24). Ov sine sovršeno manuš, a sine le nesovršena roditelija. Ama o Isus poštujnela sine ple roditelen čak keda kerena sine greške hem keda pogrešno haljovena le sine ko nesave prilike (2. Moj. 20:12; w23.10 7, pas. 4-5).

O apostol Pavle objasningja kaj o žrtve so rodena pe sine ko Zakoni našti sine celosno te ciden o grevo. Adaleske e Mojseeskoro zakoni čhinavgja te važinel. Palo adava, o Pavle sikavgja len bašo nesave pohor čačipa. Ov setinkergja e hristijanen kaj isi len „pošuži nadež“ koja so temelinela pe ki e Isuseskiri žrtva hem koja so čače šaj sine te pomožinel lenge te oven „paše e Devlea“ (Evr. 7:18, 19). O Pavle objasningja e evrejska phralenge soske o način sar služinena e Jehovaske sar hristijanja tano but pošukar taro način sar služingje leske angleder. O način sar o Evreija obožavinena sine e Devle sine samo „senka bašo bukja so valjani sine te aven, ama i realnost tano o Hristos“ (Kol. 2:17). I senka taro nesavo predmeti dela amen samo pretstava sar izgledinela. Slično, o način sar o Evreija služinena sine e Devleske angleder, sine samo senka tari realnost so valjani sine te avel. Amen valjani te haljova o nevo hristijansko način obožavibaske kova so odredingja o Jehova. Valjani te haljova sa adava o Jehova so kergja te šaj te oven prostime amare grevija hem agjaar te služina leske ko jekh prifatlivo način (w23.10 25, pas. 4-5).

O Daniel 11-to poglavje kerela lafi bašo duj carija ili politička sile kola so borinena pe maškar peste baši svetsko vlast. Ako sporedinaja akava proroštvo javere proroštvoncar tari Biblija, šaj te otkrina kaj o „severno cari“ tano i Rusija ple sojuznikoncar, a o „južno cari“ tano i Anglo-Amerikansko svetsko sila. E Devleskoro narodo kova so živinela ko thana kote so o „severno cari“ vladinela doživinena direktno progonstvo taro akava cari. Nesave svedokija sine marde hem phanle baši pumari vera. Ama adalea namesto te daravkerel amare phralen, o „severno cari“ kergja lengiri vera panda pozorali. Soske? Adaleske so amare phralja džanena kaj e progonstvoja upro e Devleskoro narodo ispolninela pe o proroštvo taro lil Daniel (Dan. 11:41). Adava so džanaja akaja buti šaj isto agjaar te pomožinel amenge te ovel amen zorali nadež hem te ačhova verna e Jehovaske (w23.08 11, pas. 15-16).

Adaleske so mangela amen, o Jehova džanela sar osetinaja amen hem isi le bari želba te zaštitinel amen. Keda amen osetinaja dukh, ov da osetinela dukh. Adaleske šaj te ova sigurna kaj ka odgovorinel amenge keda molinaja le: „Arakh amen sar i zenica tle jakhjakiri“ (Ps. 17:8). I jakh tani but osetlivo hem but vredno delo taro amaro telo. Sprema adava, o Jehova javere lafencar sar te phene vakerela amenge: „Tumen so sien mlo narodo, sekova jekh so povredinela tumen, povredinela adava soj mange skapoceno“. O Jehova mangela te uverine tut kaj ov tut lično mangela. Ama ov džanela kaj bašo adava so doživingjem angleder šaj te puča amen dali ov čače mangela amen. Ili šaj ko momenti nakhaja tari nesavi situacija koja so čhivela ko ispit amari doverba ko e Jehovaskoro mangipe. So ka pomožinel tuke te bajrare tli doverba? Adava so ka doznajne sar o Jehova sikavela plo mangipe sprema o Isus, o pomazanikija hem sprema sarinende amende (w24.01 27, pas. 6-7).

O Ezra dikhlja sar o Jehova poddržinela ple narodo ko phare vremija. But berša angleder, ko 484 berš a.a.e., o Ezra verojatno živinela sine ko Vavilon keda o cari o Ahasver naredingja te mudaren sa e Evreen ko persisko carstvo (Est. 3:7, 13-15). Akava značinela kaj e Ezraskoro hem sa e Evreengoro životo sine ki opasnost! Keda šungje bašo akava, ola sine doborom sekirime so postingje hem rungje hem sigurno molingje e Jehova te pomožinel lenge (Est. 4:3). Zamislin tuke sar o Ezra hem o Evreeja osetingje pe keda dikhle sar okola so mangle te mudaren len sine mudarde! (Est. 9:1, 2). Akala phare vremija verojatno spremingje e Ezra bašo idna ispitija hem najverojatno bajrargje leskiri doverba kaj o Jehova šaj te zaštitinel ple narodo (w23.11 17, pas. 12-13).

O apostol Pavle glavno mislinela sine bašo „postapke so rodela len o Zakoni“ — e Mojseeskoro zakoni, kova so o Jehova dengja le e Izraelconge ki planina Sinaj (Rim. 3:21, 28). Izgleda nesave evrejska hristijanenge ko e Pavleskoro vreme sine pharo te prifatinen kaj na valjani više te ikeren pe ko e Mojseeskoro zakoni. Znači, o Pavle koristingja e Avraameskoro primer te dokažinel kaj te šaj nekoj te ovel pravedno anglo Devel na valjani te kerel „o postapke so rodela len o Zakoni“, nego valjani te ovel le vera. Akava but ohrabrinela amen soske sikavela kaj o Devel šaj te dikhel amen sar pravedna. Ako razvinaja vera ko Devel hem ko Hristos, adava ka pomožinel amenge te ovel amen e Devleskoro odobruvanje. Tari javer strana o „postapke“ kolenge so kergja lafi o Jakov ko 2-to poglavje nane o „postapke so rodela len o Zakoni“ kolenge so kergja lafi o Pavle. O Jakov kergja lafi bašo postapke ili aktivnostija kola so o hristijanja kerena ko pumaro sekojdnevno životo (Jak. 2:24). Asavke postapke sikavena dali jekhe hristijane isi le čačutni vera ko Devel ili na (w23.12 3, pas. 8; 4-5, pas. 10-11).

O phenja so mangea te ženinen pe valjani but šukar te pazinen kasaja ka len pe. Ma bistre kaj valjani te poštujne o poglavarstvo e romeskoro kolea so ka ženine tut (Rim. 7:2; Ef. 5: 33). Adaleske puč tut: „Dali tano zrelo hristijani? Dali čhivela o duhovna bukja ko prvo than ko plo životo? Dali anela mudra odluke? Dali tano spremno te priznajnel ple greške? Dali poštujnela e džuvlen? Dali isi le o potrebna veštine te grižinel pe mange ko duhovno, materijalno hem emocionalno pogled? Džangjola pe, ako mangea te arakhe šukar rom, tegani valjani te spremine tut te ove šukar romni. I šukar romni tani „pomošnička“ ple romeske hem „nekoj so odgovorinela leske“ (1. Moj. 2:18). Adaleske so mangela e Jehova oj kerela sa so šaj o javera te dikhen šukar ko lakoro rom (Izr. 31:11, 12; 1. Tim. 3:11). Šaj te spremine tut baši akaja uloga agjaar so ka bajrare tlo mangipe sprema o Jehova hem ka pomožine e javerenge khere hem ko sobranie (w23.12 22-23, pas. 18-19).

O Jehova vetinela kaj ka del amen mudrost koja so valjani amenge te šaj te ana šukar odluke. Posebno valjani amenge mudrost keda anaja odluke kola so vlijajnena upro celo amaro životo. Ov isto agjaar dela amen sila te šaj te istrajna. O Jehova ka del amen sila koja so valjani amenge te šaj te istrajna keda isi amen nevolje, isto sar so kergja adava e apostol Pavleske (Fil. 4:13). Jekh način sar kerela adava tano agjaar so koristinela amare phralen hem phenjen. I rat angleder te merel, o Isus but molingja pe. Ov molingja e Jehova, ako šaj, o javera te na dikhen ki leste sar nekoj so kerela lošno lafi bašo Devel. Namesto te kerel adava, o Jehova pomožingja leske agjaar so bičhalgja jekh taro leskere nebesna phralen — jekhe angele te zajakninel le (Luka 22:42, 43). O Jehova šaj amenge da te pomožinel agjaar so ka pottikninel nekas taro amare phralja ili phenja te javinen pe amenge ili te posetinen amen. Sarine amen šaj te roda prilike te vakera „jekh šukar lafi“ amare phralenge hem phenjenge (Izr. 12:25; w23.05 10-11, pas. 9-11).

O neaktivna so prisustvujnena ki Spomen-svečenost šaj darana sine taro adava so ka vakeren o phralja hem o phenja. Adaleske, ma puč len nešto kolea so ka čhive len ki nezgodno situacija, ili ma vaker nešto kolea so ka povredine len. Ola tane amare phralja hem phenja. Radujnaja amen so šaj palem zaedno lencar te služina! (Ps. 119:176; Apo. 20:35). Blagodarna siem so o Isus vakergja amenge te setina amen ko leskoro meribe sekova berš. Hem haljovaja soske adava tano važno. Keda siem prisutna ki Spomen-svečenost adava koristinela hem amenge hem e javerenge ko but načinija (Isa. 48:17, 18). Amaro mangipe sprema o Jehova hem o Isus bajrola. Sikavaja kobor ceninaja sa adava so kergje amenge. Ovaja popaše amare phralencar hem phenjencar. Hem šaj te pomožina e javerenge te dikhen sar šaj te uživinen ko blagoslovija so avena tari otkupnina. Adaleske, te kera sa so šaj te ova spremna baši Spomen-svečenost — o najvažno dive ko berš! (w24.01 14, pas. 18-19).

Sar vodinela amen o Jehova? Prvo preku plo lafi i Biblija. Isto agjaar, ov koristinela manušen. Na primer, ov koristinela e „verno hem mudro robo“ te šaj te del amen duhovno hrana koja so pomožinela amen te ana mudra odluke (Mat. 24:45). Isto agjaar, o Jehova koristinela javere da phralen te šaj te del amen vodstvo. Na primer, o pokrainska nadglednikija hem o starešine taro sobranie ohrabrinena amen hem dena amen upatstvija kola so šaj te pomožinen amen te izdržina ko akala phare vremija. Amen siem but blagodarna e Jehovaske so dela amen doborom šukar vodstvo ko akala phare vremija angleder te avel o krajo. Adava pomožinela amenge te ačhova paše e Jehovaja hem te ačhova ko drumo e životoskoro. Sepak, ponekogaš šaj te ovel amenge pharo te dža palo e Jehovaskoro vodstvo, posebno keda koristinela nesovršena manušen te vodinel amen. Ko asavke situacie, but tano važno te ovel amen doverba kaj o Jehova tano adava so vodinela ple narodo hem ako džaja palo e Jehovaskoro vodstvo adava ka ovel bašo amaro šukaripe (w24.02 20, pas. 2-3).

Šaj panda poviše te zamanga e Devle agjaar so redovno ka proučina leskoro Lafi. Džikote čitinea nesavo delo tari Biblija, trudin tut te dikhe so otkrinela adava bašo Jehova. Puč tut: „Sar akava izveštaj sikavela kaj mangela man o Jehova? Kola bukja akatar pottikninena man panda poviše te mangav e Jehova?“ Jekh javer način sar šaj te bajrara amaro mangipe sprema o Jehova tano agjaar so redovno ka phrava leske amaro vilo ki molitva (Ps. 25:4, 5). A tari javer strana, o Jehova ka odgovorinel ko amare molitve (1. Jov. 3:21, 22). Isto agjaar valjani te bajrara amaro mangipe sprema o javera. Palo nekobor berša otkeda ulo e Isuseskoro učeniko, o Pavle zapoznajngja e Timotee kova so but mangela sine e Jehova hem e javeren. Adaleske o Pavle vakergja e Filipjanenge: „Nane man nikoj sar [o Timotej], kova so čače ka grižinel pe tumenge“ (Fil. 2:20). O Pavle dikhlja kaj o Timotej but mangela e phralen hem e phenjen. Adaleske, nane čudno so o sobranija kolen so valjani sine te posetinel o Timotej edvaj adžikerena le sine (1. Kor. 4:17; w23.07 9, pas. 7-10).

O Mojsej mulo kratko angleder o Izraelcija te khuven ki Vetimi phuv. Dali o Jehova čhinavgja te pomožinel ple narodoske otkeda akava verno sluga mulo? Na! Sa džikote sine leske verna, o Jehova grižinela pe sine lenge. Angleder te merel o Mojsej, o Jehova vakergja leske te čhivel e Isus Navine sar vodači leskere narodoske. O Mojsej but berša obučinela sine e Isus Navine (2. Moj. 33:11; 5. Moj. 34:9). Osven adava, sine but javera sposobna murša kola so predvodinena sine. Sine poglavarija kola so valjani sine te grižinen pe milja manušenge, šele manušenge, pinda manušenge, pa čak deše manušenge (5. Moj. 1:15). O Devel but šukar grižingja pe ple narodoske. Nešto slično sine hem ko vreme e Ilijaske. Ov beršencar but trudinela pe sine te pomožinel e Izraelconge te obožavinen e Jehova ko ispravno način. Ama pokasno, o Jehova dengja le javer zadača — te služinel ko južno delo tari Juda (2. Car. 2:1; 2. Let. 21:12). Dali o verna sluge so živinena sine ko Izraelsko carstvo taro deš plemija sine mukhle korkori? Na! O Ilija beršencar obučinela sine e Elisee. O Jehova na čhinavgja te ispolninel pli namera hem te grižinel pe ple verna slugenge (w24.02 5, pas. 12).

O Efešanja počmingje te živinen sprema e Jehovaskoro lafi kova so sine sar svetlina so vodinela len (Ps. 119:105). Akala Efešanja mukle pumare hovavne verska običaija hem o nemoralno ponašibe. Ola gele „palo e Devleskoro primer“ hem kergje sa so šaj te služinen e Jehovaske hem te radujnen le (Ef. 5:1). Slično, amen da angleder te doznajna o čačipe siem sine ki temnica ko duhovno hem ko moralno pogled. Nesave amendar slavinena sine praznikija kola so sine povrzime hovavne religijaja a javera živinena sine nemoralno. Ama, otkeda doznajngjem bašo e Jehovaskere merilija bašo ispravno hem pogrešno kergjem promene. Počmingjem te živina agjaar sar so mangela o Devel, a adava koristingja amenge ko but načinija (Isa. 48:17). Ama, nane sekogaš lokho te arakha amen tari temnica kolatar so iklilem hem te prodolžina te živina sar „čhave e svetlinakere“ (w24.03 21, pas. 6-7).

Šaj mislinea kaj panda na sian spremno te de zavet hem te krstine tut. Šaj valjani te kere panda promene ko tlo životo te šaj te ikere tut ko e Jehovaskere merilija, ili šaj valjani tuke panda vreme te šaj te zojrakere tli vera (Kol. 2:6, 7). Na napredujnena sa o interesentija isto tempoja hem nane spremna sa o terne te den zavet hem te krstinen pe ki isto vozrast. Keda razmislinea bašo tlo duhovno napredok, trudin te haljove save promene valjani te kere tu, bizo te sporedine tut e javerencar (Gal. 6:4, 5). Čak ako haliljan kaj panda na sian spremno te de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo, ma otkažin tut tari adaja cel. Molin e Jehova te pomožinel tuke te kere o promene so valjani (Fil. 2:13). Ov sigurno kaj ov ka šunel tle molitve hem ka odgovorinel ki lende (1. Jov. 5:14; w24.03 5, pas. 9-10).

Ki jekh prilika i Sara sine but voznemirimi hem vakergja e Avraameske kobor tani nervozno, čak le kergja le krivo bašo adava problemi. Ov džanlja kaj i Sara poštujnela le sine hem poddržinela le. Adaleske o Avraam šungja la hem trudingja pe te rešinel o problemi (1. Moj. 16:5, 6). So šaj amen te sikljova taro akava primer? Tumen o roma sien odgovorna te anen odluke tumare familijake (1. Kor. 11:3). Sepak, ka ovel šukar te puče tle romnja hem šukar te šune so mislinela angleder te ane odluka, posebno ako adaja odluka vlijajnela upri late (1. Kor. 13:4, 5). Ki javer prilika o Avraam angja gostija khere bizo te dogovorinel pe e Saraja. Ov vakergja e Sarake te mukhel i buti so kerela la sine hem te počminel te spreminel but hajbaske (1. Moj. 18:6). I Sara odma kergja adava hem poddržingja leskiri odluka. Tumen o romnja, šaj te džan palo e Sarakoro primer adalea so ka poddržinen tumare romengere odluke. Adalea ka keren pozoralo tumaro brako (1. Pet. 3:5, 6; w23.05 24-25, pas. 16-17).

Otkeda e Gedeoneske sine dendi i zadača te ovel sudija, leskiri poslušnost hem hrabrost sine čhivde ko ispit. Sine leske dendi jekh but phari zadača, te uništinel ple dadeskoro žrtveniko so sine kerdo bašo Vaal (Sud. 6:25, 26). Pokasno, otkeda khedingja e vojska o Jehova duj puti vakergja leske te tiknjarel o broj e vojskakoro (Sud. 7:2-7). Palo adava ov vakergja leske te napadinel e madijamsko vojska ki ekvaš i rat (Sud. 7:9-11). O starešine valjani te oven poslušna. Jekh poslušno starešina primeninela adava so vakerela i Biblija hem sledinela o upatstvija tari e Devleskiri organizacija. Ako kerela agjaar ov dela šukar primer e javerenge. Sepak leskiri poslušnost šaj te ovel ispitimi. Na primer, šaj dobinela but upatstvija ili nesave lendar sigate meninena pe hem adava šaj te kerel leske pharo te ikerel pe ki lende. A ko nesave slučaija šaj čak te pučel pe: „Dali akala upatstvija čače tane mudra ili praktična?“ Ili šaj te ovel zamolimo te kerel jekh zadača baši koja so šaj te ovel phanlo. Sar šaj ko asavke situacie o starešine te oven poslušna sar o Gedeon? Vnimatelno šun o upatstvija hem iker tut ki lende (w23.06 4-5, pas. 9-11).