Dekemvri

Dali e Jehova isi le i mokj te voskresninel e mulen? Sigurno kaj oja, soske ov tano „o Semokjno“ (Otk. 1:8). Adava značinela kaj ov tano doborom mokjno so šaj te uništinel sekole dušmane, čak o meribe (1. Kor. 15:26). Javer pričina soske džanaja kaj o Devel tano sposobno te voskresninel e mulen tano adava so leskoro pamtibe nane le granica. Ov vikinela sekole zvezda ko anav (Isa. 40:26). Isto agjaar na bistrela okolen so mule (Jov 14:13; Luka 20:38). Ov šaj but lokhe te pamtinel sekova detali taro okola so ka voskresninel len, čak lengoro izgled, ličnost, iskustvo ko životo hem lengoro sekjavanje. Znači, šaj te verujna ko e Jehovaskoro vetuvanje bašo voskresenie so ka ovel ki idnina adaleske so džanaja kaj le isi le hem i želba hem i mokj te kerel adava. Te dikha jekh javer pričina soske šaj te ovel amen doverba ko e Devleskoro vetuvanje bašo voskresenie: O Jehova više voskresningja manušen. Ko purano vreme ov dengja mokj nekobore manušenge, kote soj vklučimo o Isus, te voskresninen e mulen (w23.04 9-10, pas. 7-9).

Ako keraja lafi ko taktično hem ljubezno način tegani o manuša šaj te oven pospremna te šunen hem te prodolžinen o razgovor. Džangjola pe, ako nekoj mangela te rasprajnel pe amencar, ili te vredžinel amen, na siem dolžna te prodolžina o razgovor (Izr. 26:4). Ama asavke manuša tane retka. Poviše džene verojatno ka mangen te šunen amen. Jasno tano kaj ka ovel amen bari korist ako sikljovaja te ova krotka. Molin tut e Jehovaske baši sila te šaj te ačhove smirimo keda valjani te odgovorine nekaske baši nesavi sporno tema ili keda nepravedno kritikujnena tut. Ma bistre kaj ako ačhovea smirimo adava šaj te pomožinel te na avel dži ko raspravie keda isi različna stavija. Isto agjaar, ako odgovorinea ko smireno hem ljubezno način, adava šaj te pottikninel nesaven te promeninen pumaro stavi baši amende hem baši Biblija. Sekogaš te ova spremna te branina amare veruvanja, hem adava te kera le šukaripaja hem te sikava hor poštovanje (1. Pet. 3:15). Adaleske, i krotkost neka ovel tli silno strana! (w23.09 19, pas. 18-19).

Te dikha štar načinija kote so šaj te sikava strplivost. Prvo, o strplivo manuš na holjanela sigate. Ov trudinela pe te ačhovel smirimo keda nekoj provocirinela le hem na iranela ko isto način. Isto agjaar na ponašinela pe e javerencar grubo keda tano ko stres (2. Moj. 34:6). Dujto, o strplivo manuš ačhola smirimo džikote adžikerela. Ako nešto trajnela poviše taro adava so očekujngja, nekoj soj strplivo ka ačhol smirimo hem nane te nervirinel pe (Mat. 18:26, 27). Trito, o strplivo manuš na sigjarela. Keda o strplivo manuš dobinela nesavi važno zadača na počminela la odma bizo te razmislinel, a ni na dikhela so posig te završinel la. Namesto adava, prvo ov bešela hem razmislinela te šaj te planirinel sar ka kerel la. Tegani ov odvojnela peske doborom vreme kobor so valjani te šaj te završinel i zadača. Štarto, o strplivo manuš trudinela pe te trpinel nevolje bizo te žalinel pe. Ov ka del pestar sa te šaj ponadari da te istrajnel, a ko isto vreme te ačhol pozitivno (Kol. 1:11). Sar hristijanja amen valjani te sikava strplivost ko sa akala načinija (w23.08 20-21, pas. 3-6).

Jekh but važno pričina soske valjani te zaštitina amaro simbolično vilo tani adaleske so o Jehova ispitinela le. Adava značinela kaj o Jehova dikhela ki amende adava so našti te dikhen o javera, ov džanela save čače siem andral. Ov ka mangel amen ako pheraja amari godi leskere mudra sovetencar kola so dena životo (Jovan 4:14). Agjaar nane te mukha ni hari than ki amari godi bašo hovajba so širinela len o Satana hem akava sveto, hem upri amende nane te vlijajnen o stavija e lošna manušengere (1. Jov. 5:18, 19). Keda ovaja popaše e Jehovaja, amaro mangipe hem poštovanje sprema leste bajrola. Nane ni te avel amenge ki godi te grešina adaleske so na mangaja te povredina amare Dade. Jekh phen tari Hrvatska koja so vikinela pe Marta hem kola so sine la iskušenie te kerel nemoral pišinela: „Sine mange pharo ispravno te razmislinav hem te borinav man protiv i želba te kerav nešto pogrešno, ama i dar taro Jehova zaštitingja man“. Sar i dar taro Jehova pomožingja lake te na kerel nešto pogrešno? I Marta vakergja kaj pomožingja lake adava so but razmislingja bašo posledice so ka oven la ako kerela nemoral. Amen da šaj te kera o isto (w23.06 20-21, pas. 3-4).

O Isus džanlja kaj e Jehovaskiri namera tani te slavinel plo anav, javere lafencar te čistinel le taro sa o hovajba so sine vakerde baši leste. Adaleske, amaro Gospodari sikavgja ple sledbenikon te molinen pe: „Amaro Dad so sian ko nebo, te falinel pe tlo sveto anav“ (Mat. 6:9). O Isus halilo kaj akava tano o najvažno pučibe kova so vlijajnela upro sa o manuša hem upro sa o angelija. Nikoj, ni ko nebo ni tele ki phuv, na falingja e Jehovaskoro anav sar so kergja adava o Isus. Sepak, keda astargje e Isuse, bašo so obviningje le leskere dušmanja? Kaj ni hari na poštujnela e Devle! E Isuseske sigurno o najstrašno hem o najbaro grevo sine te kaljarel pe o sveto anav leskere Dadeskoro. Ov sine but sekirimo te na ovel obvinimo hem osudimo baši asavki lošno postapka. Šaj adaja sine i glavno pričina soske e Isuse sine le baro pharipe ki duša nekobor saatija angleder te astaren le (Luka 22:41-44; w24.02 11, pas. 11).

Ki trka bašo životo, amaro mangipe bašo Jehova hem o Isus valjani te ovel pobaro taro mangipe so isi amen amare familijake (Mat. 10:37). Ama adava na značinela kaj na valjani te ispolnina amare familijarna obvrske mislindor kaj ola ka čhinaven amen te ugodina e Devleske hem e Isuseske. Naprotiv, te šaj te ugodina e Devleske hem e Isuseske mora te grižina amen bašo amare familijarna odgovornostija (1. Tim. 5:4, 8). Ako keraja adava, ka ova poradosna. Ustvari, o Jehova — okova so kergja i familija — džanela kaj o familie ka oven radosna ako o rom hem i romni mangena pe hem poštujnena pe jekh jekhea, ako o roditelija mangena hem vospitinena pumare čhaven hem ako o čhave tane poslušna pumare roditelenge (Ef. 5:33; 6:1, 4). Bizi razlika savi uloga isi tut ki familija, neka ovel tut doverba ki mudrost so arakhljovela ki Biblija namesto te postapine sprema tle čuvstvija, sprema adava soj voobičaeno ki tli kultura ili sprema adava so vakerena nesave manuša kolende so o javera dikhena sar ekspertija ki adaja tema. Koristin šukar amare bibliska publikacie. Ki lende isi praktična predlogija baši adava sar šaj te primenine o bibliska načelija (w23.08 28, pas. 6-7).

Jekh hristijanka valjani te sikljovel korisna veštine. Ako jekh čhaj sikljola nesave veštine taro tiknipe, adava ka koristinel lake ko celo lakoro životo. Na primer, sikljov šukar te čitine hem te pišine. Ko nesave kulture mislinela pe kaj nane važno o džuvlja te džanen te pišinen hem te čitinen. Ama adala veštine tane važna sekole hristijaneske (1. Tim. 4:13). Adaleske, ma dozvolin nešto te čhinavel tut te sikljove šukar te čitine hem te pišine. Savi korist ka ovel tut taro adava? Asavke veštine ka pomožinen tuke te arakhe buti hem te ačhove ki late. Isto agjaar ka ovel tuke polokho te proučine i Biblija hem te sikave e javeren baši late. A soj najvažno, džikote čitinea e Devleskoro Lafi hem razmislinea baši leste ka ove sa popaše e Jehovaja (1. Tim. 4:15; w23.12 20, pas. 10-11).

Rode pomoš taro Jehova te šaj te na pere ko iskušenie. Adaleske so siem nesovršena amen mora postojano te borina amen te šaj te na kera nešto soj pogrešno. O Satana kerela sa te šaj adaja borba te ovel kobor so šaj pophari. Jekh način sar probinela te pherel amari godi tano agjaar so koristinela i nemoralno zabava. Asavki zabava šaj te pherel amari godi rumime mislencar — misle kola so šaj te meljaren amari andruni ličnost hem šaj te ingaren amen dži ko seriozno grevo (Mar. 7:21-23; Jak. 1:14, 15). Valjani amenge e Jehovaskiri pomoš te šaj te borina amen protiv o iskušenie te kera adava soj pogrešno. O Isus ki pli najpendžardi molitva spomningja akala lafija: „Ma mukh te pera ko iskušenie, nego spasin amen taro Beng“ (Mat. 6:13). O Jehova mangela te pomožinel amenge, ama amen mora te roda lestar adava. Isto agjaar mora te postapina sprema amare molitve (w23.05 6-7, pas. 15-17).

Ako jekhe bračno pareske tano važno o amalipe e Jehovaja, tegani ka oven pospremna te primeninen leskoro sovet. A adava ka pomožinel lenge te izbeginen hem te nakhaven o problemija kola so šaj te šudraren lengoro mangipe. O duhovna manuša isto agjaar trudinena pe te oven sar o Jehova agjaar so razvinena hem sikavena osobine sar soj ljubeznost, strplivost hem te prostinen (Ef. 4:32 — 5:1). Keda o bračna parija sikavena akala osobine tegani lengoro mangipe polokhe ka bajrol. Jekh phen, koja so vikinela pe Lena hem tani ženimi poviše taro 25 berš, vakerela: „Lokho tano te mange hem te poštujne jekhe duhovno manuše“. Te dikha jekh biblisko primer. Keda o Jehova valjangja te birinel roditelija e Mesijaske, ov taro sa o potomcija e Davideskere biringja e Josife hem e Marija. Soske? O solduj sine paše amala e Jehovaja hem ov džanlja kaj ka čhiven le ko prvo than ko lengoro brako (w23.05 20-21, pas. 3-4).

Amaro Vodači o Isus tano sovršeno, ama okola so koristinela len akate tele ki phuv te šaj te vodinen tane nesovršena. Šaj nane amenge lokho te šuna len, posebno keda rodena nešto amendar so na mangaja te kera. O apostol Petar ki jekh prilika dobingja upatstvo kova so ko početok na manglja te prifatinel le. Keda jekh angeli vakergja leske te hal životne kola so sine nečista sprema e Mojseeskoro zakoni, o Petar odbingja te kerel adava — hem adava na jekh puti, nego trin puti! (Apo. 10:9-16). Soske odbingja? O neve upatstvija na sine leske logična. Tari javer strana, o apostol Pavle sine poslušno keda o starešine taro Erusalim vakergje leske te lel pea štare dženen hem te džal ko hrami te čistinel pe sprema o obred te šaj te sikavel kaj ikerela pe ko Zakoni. O Pavle džanlja kaj o hristijanja na valjani sine više te ikeren pe ko Zakoni. Osven adava, ov na kergja nešto so sine pogrešno. Sepak o Pavle o „tajsutno dive lelja pea e manušen hem čistingja pe sprema o obred zaedno lencar“ (Apo. 21:23, 24, 26). E Pavleskiri poslušnost pomožingja te ikerel pe o jekhipe maškar o phralja (Rim. 14:19, 21; w23.10 10, pas. 15-16).

Verojatno nane te avel tuke ni ki godi kaj i dar tani jekh važno osobina bašo šukar amalipe. Ama okola so mangena te oven paše amala e Jehovaja mora te daran lestar. Bizi razlika kobor vreme više služinaja e Jehovaske, sarine amen valjani ponadari da te ovel amen ispravno dar lestar. Ama so značinela te dara taro Devel? Jekh manuš so isi le ispravno dar taro Devel, mangela le hem na mangela te kerel nešto kolea so šaj te ruminel plo amalipe lea. E Isuse sine le baš asavki dar (Evr. 5:7). Le na sine le neispravno dar taro Jehova (Isa. 11:2, 3). Namesto adava, ov but mangela le sine hem manglja te ovel leske poslušno (Jovan 14:21, 31). Isto sar o Isus, amen da valjani te ovel amen hor poštovanje sprema o Jehova soske ov tano mangipe, isi le mudrost, pravda hem mokj. Amen isto agjaar džanaja kaj o Jehova mangela amen hem kaj leske tano važno sar reagirinaja ko leskoro vodstvo. Ili ka dukhava le ili ka radujnkera leskoro vilo (Ps. 78:41; Izr. 27:11; w23.06 14, pas. 1-2; 15, pas. 5).

Keda o cari o Ozija ulo mokjno, ov bistergja kaj leskiri sila hem leskoro uspeh avena taro Jehova. So sikljovaja? Nikogaš ma te bistra kaj o blagoslovija hem o odgovornostija so isi amen avena taro Jehova. Namesto te falina amen e bukjencar so kergjem len, valjani celo falba te da e Jehovaske (1. Kor. 4:7). Valjani te ova ponizna hem te priznajna kaj siem nesovršena hem kaj valjani amenge sovet. Jekh phral kole so isi le okolu 60 berš pišinela: „Sikliljum te na vredžinav man ili te obeshrabrinav man keda nekoj primetinela mle greške. Keda dobinava sovet baši nesavi glupost so kergjum, trudinava man te primeninav adava hem ponadari da te dav mlo najšukar e Jehovaske“. Ustvari, keda isi amen dar taro Jehova hem ačhovaja ponizna, amaro životo ka ovel pošukar (Izr. 22:4; w23.09 10, pas. 10-11).

O hristijanja ko e Pavleskoro vreme valjani sine te sikaven istrajnost. Osven o problemija so sine len sar sa e javere manušen, ola mora sine te trpinen hem but javera da nevolje. But džene lendar sine progonime na samo taro evrejska religiozna vodačija hem taro rimska vlastija, nego isto agjaar hem taro pumare familie (Mat. 10:21). A ponekogaš, ko sobranie da valjani sine te borinen pe protiv o otpadnikija te šaj te na vlijajnen lošno ko sobranie hem agjaar te odvojnen len (Apo. 20:29, 30). Sepak, adala hristijanja istrajngje (Otk. 2:3). Sar uspejngje ko adava? Ola but razmislinena sine bašo bibliska primerija so sikavgje istrajnost, sar na primer bašo Jov (Jak. 5:10, 11). Isto agjaar, molinena pe sine baši sila (Apo. 4:29-31). Hem nikogaš na bistergje kaj o Jehova ka nagradinel lengiri istrajnost (Apo. 5:41). Amen da šaj te istrajna ako redovno čitinaja primerija baši istrajnost tari Biblija hem taro amare publikacie hem ako hor razmislinaja baši lende (w23.07 3, pas. 5-6).

O Jehova hem o Isus nane te otkažinen pe amendar. Adava dikhaja le taro e apostol Petareskoro primer. Otkeda vakergja kaj na pendžarela e Isuse, ov valjangja te anel jekh but važno odluka — dali ka otkažinel pe ili ponadari da ka ovel e Hristoseskoro učeniko? O Isus taro vilo molingja pe e Jehovaske te šaj i vera e Petareskiri te na slabonel. O Isus vakergja e Petareske baši akaja molitva hem sine le doverba ko Petar kaj ka ohrabrinel ple phralen (Luka 22:31, 32). Kobor sine ohrabrimo o Petar keda setinela pe sine ko e Isuseskere lafija! Keda valjani te ana važno odluka o Jehova šaj te koristinel grižliva pastiren te ohrabrinen amen te šaj te ačhova verna (Ef. 4:8, 11). Ako čhivaja i služba ko prvo than ko amaro životo, o Jehova ka grižinel pe bašo amare materijalna potrebe isto sar so grižingja pe e Petareske hem e javere apostolenge (w23.09 24-25, pas. 14-15).

O Jehova primetinela čak o najtikne bukja so keraja e javerenge. Ov dikhela ko adava sar skapoceno žrtva hem sar dugo so ka iranel le amenge. Ako nekogaš služingjan sar sluga-pomošniko ili sar starešina, o Jehova na bistrela i buti so kergjan la hem o mangipe so pottikningja tut te kere adava (1. Kor. 15:58). Ov isto agjaar dikhela kaj ponadari da sikavea mangipe. O Jehova mangela sarine amen te bajrara amaro mangipe sprema leste hem o javera. Sar so dikhlem šaj te bajrara amaro mangipe sprema o Jehova agjaar so ka čitina leskoro Lafi, hor ka razmislina bašo adava hem redovno ka kera lea lafi ki molitva. A amaro mangipe sprema amare phralja hem phenja šaj te bajrara agjaar so praktično ka pomožina lenge. Sar so bajrola amaro mangipe, ka ova sa popaše e Jehovaja hem amare duhovno familijaja. Hem amen zasekogaš ka uživina ko akava amalipe! (w23.07 10, pas. 11; 11, pas. 13; 13, pas. 18).

Sekova hristijani mora korkori te odlučinel sar te grižinel pe bašo plo sastipe. Ki Biblija isi samo nekobor konkretna zakonija bašo sastipe kolende so jekh hristijani mora te ikerel pe keda ka valjani te birinel ko savo način ka lečinel pe. Na primer, mora te šuna i zapoved te na primina rat hem te cida amen taro spiritizam (Apo. 15:20; Gal. 5:19, 20). O javera načinija lečibaske tane mukhle ki sovest. Bizi razlika kobor siem uverime kaj nesavo način lečibaske tano korisno ili štetno, amen valjani te poštujna o pravo amare phralengoro korkori te odlučinen bašo pumaro sastipe. Adaleske na valjani te bistra akala štar bukja: 1) Samo e Devleskoro Carstvo šaj celosno hem trajno te sasljarel e manušen (Isa. 33:24). 2) Sekova hristijani mora te ovel „celosno uverimo“ bašo adava soj najšukar bašo leskoro sastipe (Rim. 14:5). 3) Amen na mangaja te sudina e javeren ili te kera nešto kolea so šaj te sopkinen pe (Rim. 14:13). 4) O hristijanja sikavena mangipe hem haljovena kaj o jekhipe ko sobranie tano but považno taro lengoro lično mislenje (Rim. 14:15, 19, 20; w23.07 25, pas. 15).

Dali ceninea tlo amalipe e Jehovaja? Sigurno kaj oja. Panda taro biblisko vreme but manuša osetingje o isto mangipe e Jehovaske sar so osetinea avdive tu (Ps. 104:33, 34). But džene kergje žrtve te šaj te služinen leske. Baš adava kergje o nazarejcija taro purano Izrael ili javere lafencar okola so dengje lafi kaj ka keren nesavi posebno služba. Akava lafi baš odgovorinela adaleske so o nazarejcija sine revnosna Izraelcija kola so kerena sine nesave žrtve te šaj te služinen e Jehovaske ko posebno način. E Mojseeskoro zakoni dozvolinela sine jekh murš ili džuvli te del posebno zavet e Jehovaske kaj nesavo vreme ka živinel sar nazarejco (4. Moj. 6:1, 2). Keda jekh Izraelco ka del sine asavko zavet, valjani sine te sledinel upatstvija kola so na važinena sine bašo javera Izraelcija. Tegani, soske jekh Izraelco bi dela sine zavet kaj ka živinel sar nazarejco? Najverojatno, adaleske so but mangela sine e Jehova hem sine blagodarno bašo but blagoslovija so ov dengja le (5. Moj. 6:5; 16:17; w24.02 14, pas.1-2).

O hebrejsko lafi soj prevedimo ki Biblija sar „vernost“ ili „verno mangipe“ but puti koristinela pe te šaj te opišinel pe kobor baro mangipe isi e Devle sprema ple sluge. O isto lafi koristinela pe te šaj te sikavel pe savo mangipe isi maškar e Devleskere sluge (2. Sam. 9:6, 7). Sar so nakhela o vreme amari vernost šaj te ovel panda posilno. Te dikha sar e Danieleskiri vernost uli panda posilno. E Danieleskiri vernost sprema o Jehova sine ispitimi ko but situacie ko leskoro životo. Ama jekh taro najbare ispitija so sine le ko životo slučingja pe keda sine le poviše taro 90 berš. E careskere službenikija na mangena sine e Daniele hem na poštujnena sine leskere Devle. Adaleske kergje plani te mudaren e Daniele. Ola ubedingje e care te potpišinel jekh zakoni kolea so ka dikhel pe dali o Daniel ka ačhol verno e careske ili ple Devleske. Sa so valjani sine o Daniel te kerel tano te na molinel pe e Jehovaske 30 dive te šaj te dokažinel kaj tano verno e careske. O Daniel odlučingja te ačhol verno e Jehovaske (Dan. 6:12-15, 20-22; w23.08 5, pas. 10-12).

O Jehova mangela ponadari da te sikava mangipa amare phralenge hem phenjenge. Ako nekoj na ponašingja pe amencar šukar ki nesavi situacija, šaj te ovel amen doverba kaj ov na manglja te povredinel amen hem kaj trudinela pe te ikerel pe ko bibliska načelija, ama šaj ki adaja situacija postapingja bizo te razmislinel (Izr. 12:18). O Devel mangela ple verna slugen iako isi len slabostija. Ov na cidela pe amendar keda grešinaja, nego ponadari da tano amaro amal hem na ačhola amenge holjamo (Ps. 103:9). Čače tano but važno te dža palo primer amare nebesno Dadeskoro kova so prostinela amenge (Ef. 4:32 — 5:1). Isto agjaar, na valjani te bistra kaj sar avela sa popaše o krajo akale svetoskoro, valjani te ova popaše amare phralencar hem phenjencar. Šaj te očekujna kaj o progonstvo ka ovel sa pobaro. Šaj čak te phanden amen baši amari vera. Ako adava slučinela pe, amare phralja hem phenja ka valjanen amenge but poviše nego angleder (Izr. 17:17; w24.03 15-16, pas. 6-7).

Ki Biblija isi izveštaija bašo terne kola so sine paše e Jehovaja, kergje leskiri volja hem sine len šužo životo. O David sine jekh lendar. Sar terno, ov biringja te ovel tari e Devleskiri strana, a pokasno ulo verno cari (1. Car. 3:6; 9:4, 5; 14:8). Ako proučinea o izveštaj bašo David, leskoro primer šaj te pottikninel tut verno te služine e Jehovaske. Ili šaj te sikljove nešto poviše bašo Marko ili bašo Timotej. Ola panda sar terne počmingje te služinen e Jehovaske hem ačhile leske verna celo plo životo. Lengiri odluka te služinen e Jehovaske radujnkergja e Jehova. Savo životo ka ovel tut ki idnina, but zavisinela taro adava sar živinea panda akana. Ako isi tut doverba ko Jehova namesto ki tute, tegani ov ka pomožinel tuke te ane mudra odluke. Tut šaj te ovel tut but šukar životo. Ma bistre, o Jehova ceninela adava tu so kerea leske. Nane pošukar način sar te koristine tlo životo taro adava te služine amare nebesno Dadeske! (w23.09 13, pas. 18-19).

O apostol Pavle džanlja kaj o phralja hem o phenja sine nesovršena. Na primer, keda alo ko sobranie ko Erusalim nesave na verujngje kaj ov tano učeniko (Apo. 9:26). Pokasno, nesave kerena sine lafi palo leskoro dumo te šaj te kaljaren leskoro anav (2. Kor. 10:10). Isto agjaar, o Pavle dikhlja sar jekh starešina angja pogrešno odluka koja so šaj kergja o javera te sopkinen pe (Gal. 2:11, 12). Isto, jekh taro leskere paše sorabotnikija o Marko, but razočaringja le (Apo. 15:37, 38). Akala situacie šaj sine te keren o Pavle te čhinavel te družinel pe hem te sorabotinel adalencar so povredingje le. Sepak, ov pozitivno dikhela sine ko ple phralja hem phenja hem ponadari da verno služinela sine e Jehovaske. So pomožingja e Pavleske te na otkažinel pe? O Pavle but mangela sine e phralen hem e phenjen. Adava mangipe pomožingja leske te na koncentririnel pe ko lengere slabostija, nego ko lengere šukar osobine. Isto agjaar, o mangipe pottikningja e Pavle te kerel adava soj pišimo ko avdisutno stiho (w24.03 15, pas. 4-5).

Ki Biblija isi but izveštaija kola so istakninena kobor tano važno te ačhova smirime. Te dikha e Isakoskoro primer. Keda živinela sine ko filistejsko podračje Gerar, leskere komšie sine leske ljubomorna hem adaleske phergje o bunarija kola so leskere dadeskere sluge ranle len. Namesto te borinel pe bašo ple pravija, o Isak selingja pe zaedno ple familijaja ko javer than hem ranlja neve bunarija (1. Moj. 26:12-18). Ama o Filistejcija vakergje kaj o pani taro adala da bunarija tano lengoro. Sepak, o Isak ponadari da ačhilo smirimo (1. Moj. 26:19-25). So pomožingja leske te ačhovel smirimo, čak keda jasno dikhela pe sine kaj o javera namerno provocirinena le? Ov sigurno dikhlja o primer ple roditelengoro hem but siklilo taro adava sar o Avraam postapinela sine ko smirimo način hem sar i Sara sikavgja „mirno hem krotko duho“ (1. Pet. 3:4-6; 1. Moj. 21:22-34; w23.09 15, pas. 4).

O Jehova mangipaja bičhalgja ple prvobijame Čhave tele ki phuv te sikavel e manušen bašo Carstvo hem te otkupinel amen taro grevo hem o meribe. Palo adava o Jehova voskresningja e Isuse ko nebo te šaj te vladinel sar Cari ko e Devleskoro Carstvo. I glavno tema e Biblijakiri tani kaj e Jehovaskoro anav ka ovel posvetimo džikote ispolninela pli namera e phuvjaja preku plo Carstvo kote so vladinela o Hristos. E Jehovaskiri namera našti te meninel pe. Ov dela amen lafi kaj ka ovel sa agjaar sar so vakergja (Isa. 46:10; Evr. 6:17, 18). Hari pohari i phuv ka ovel raj kote o sovršena hem o pravedna manuša so avena taro Adam hem tari Eva ka uživinen ko večno životo (Ps. 22:26). Ama adava nane sa, o Jehova ka kerel but poviše. Leskiri namera tani te anel ko jekhipe sa ple slugen ko nebo hem ki phuv. Tegani sarine soj dživde verno ka oven podložna ple Vladeteleske e Jehovaske (Ef. 1:8-11). Na sian li vooduševimo taro način sar o Jehova ispolninela pli namera? (w23.10 20, pas. 7-8).

Keda o Evreija mukhle o Vavilon hem ale ko Erusalim, soočingje pe ekonomska hem politička problemencar hem sine len protivibe. Adaleske nesavenge sine pharo o gradibe e hrameskoro te čhiven ko prvo than ko plo životo. Tari adaja pričina o Jehova bičhalgja duje prorokon, e Agee hem e Zaharija, te pomožinen e narodoske te iranen pli revnost hem uspejngje te ohrabrinen e narodo (Agej 1:1; Zah. 1:1). Sepak, otprilika 50 berš pokasno e Evreenge ko Erusalim valjangja palem ohrabruvanje. Palo adava o Ezra, o vešto prepišuvači e zakoneskoro, alo taro Vavilon ko Erusalim te ohrabrinel e Devleskere narodo te čhiven o čačutno obožavibe ko prvo than ko pumaro životo (Ezra 7:1, 6). O proroštvija taro Agej hem o Zaharija pomožingje e Devleskere narodoske taro purano vreme ponadari da te ovel len doverba ko Jehova iako sine len protivibe. Ola šaj te pomožinen amenge da te ova uverime kaj o Jehova ka pomožinel amen bizi razlika save pharipa ka oven amen ko životo (Izr. 22:19; w23.11 14-15, pas. 2-3).

Sar sikavaja kaj mangaja amare phralen? Jekh način sar šaj te kera adava tano agjaar so ka utešina len. Šaj te kera adava ako sikavaja sočuvstvo (1. Sol. 4:18). Sar šaj ponadari da te bajrara amaro mangipe sprema o javera? Valjani te prostina lenge čak keda adava nane lokho. Soske avdive tano posebno važno te sikava mangipe jekh jekheske? O Petar vakergja jekh pričina: „Paše tano o krajo bašo sa, adaleske neka ovel tumen baro mangipe jekh jekheske“ (1. Pet. 4:7, 8). Sar so avela sa popaše o krajo akale lošno svetoskoro, so šaj te očekujna? Keda kergja lafi bašo ple sledbenikija, o Isus vakergja: „Sa o narodija ka mrzinen tumen bašo mlo anav“ (Mat. 24:9). Te šaj te ačhova verna e Jehovaske, iako o javera mrzinena amen, valjani te ova ko jekhipe. Ako keraja adava, o Satana nane te uspejnel te odvojnel amen, nego ka ačhova ko jekhipe preku o mangipe (Fil. 2:1, 2; w23.11 13, pas. 18-19).

O čačipa taro e Devleskoro lafi isi len bari mokj. Keda sikavaja e manušen bašo Jehova hem bašo adava savo čače tano ov, šaj te dikha nešto but šukar. Tegani, lengere jakhja kola so sine phanle taro e Satanaskere hovajba, počminena hari po hari te phravgjon hem te dikhen amare Dadeskere but šuže osobine. Ola tane vooduševime tari leskiri mokj so nane la granice (Isa. 40:26). Isto agjaar, sikljovena te ovel len doverba ki leste adaleske so ov tano sovršeno pravedno (5. Moj. 32:4). Sikljovena tari leskiri bari mudrost (Isa. 55:9; Rim. 11:33). Hem but utešinela len adava keda doznajnena kaj „o Devel tano mangipe“ (1. Jov. 4:8). Sar ovena popaše e Jehovaja, lengiri nadež kaj ka živinen zasekogaš sar leskere čhave ovela posigurno. Čače tani bari čest so šaj te pomožina e manušenge te oven paše ple Dadea! Keda keraja adava, o Jehova dikhela ki amende sar ple sorabotnikija (1. Kor. 3:5; w24.02 12, pas. 15).

Ako proučinea i Biblija nekasaja taro e Jehovaskere svedokija ili ako tle roditelija sikavena tut bašo čačipe panda taro tiknipe, dali razmislinea te krstine tut? Adaja tani jekh but šukar cel. Ama angleder te krstine tut, valjani te de zavet e Jehovaske. Sar šaj te de zavet e Jehovaske kaj ka služine leske celo životo? Agjaar so ki molitva ka vetine leske kaj ka služine samo leske hem kaj najvažno ko životo ka ovel tuke te kere leskiri volja. Ustvari, tu vetinea e Jehovaske kaj ponadari da ka mange le „sa tle vilea, hem sa tle dušaja, hem sa tle gogjaja, hem sa tle silaja“ (Mar. 12:30). Tlo zavet dea le keda sian korkori, adava tano nešto maškar tute hem o Jehova. Tari javer strana, o krstibe tano javno hem agjaar o javera šaj te dikhen kaj tu dengjan zavet e Jehovaske. Tlo zavet tano seriozno vetuvanje kova so dea le e Jehovaske. Adaleske tli cel valjani te ovel te ikere tut ko adava vetuvanje, a o Jehova da očekujnela tutar adava (Prop. 5:4; w24.03 2 pas. 2; 4, pas. 5).

Ko sekova brako isi pharipa. Baš adava vakerela i Biblija, kaj adala soj ko brako ka „oven len telesna nevolje“ (1. Kor. 7:28). Soske? Adaleske so o rom hem i romni tane nesovršena kolen so isi različna osobine hem kolenge so svidžinena pe različna bukja. Šaj isi len različno kultura ili poteklo. Sar so nakhela o vreme, šaj ka počminen te sikaven osobine kola so angleder te len pe na primetingje len. Sekoja jekh taro akala bukja šaj te anel problemija. Namesto te priznajnen kaj o solduj angje dži ko problemi hem te trudinen pe te rešinen le, ola šaj krivinena pe jekh jekhea. Šaj čak te mislinen kaj ka rešinen pumare problemija ako na živinena zaedno ili palem razvedinena pe. Ama dali adava čače ka rešinel lengere problemija? Na. O Jehova mangela o rom hem i romni te ačhon zaedno ko brako čak ako pharo jekhea lendar te živinel pe (w24.03 16, pas. 8; 17, pas. 11).

Otkeda krstingjan tut, tli nadež kaj ka živine večno ko raj ki phuv ponadari da barili džikote prodolžingjan sa poviše te sikljove bašo Jehova hem te ove pozrelo ko duhovno pogled (Evr. 5:13 — 6:1). Verojatno doživingjan adava soj spomnimo ko Rimjanja 5:2-4. Doživingjan razna nevolje ama istrajngjan hem osetingjan kaj o Jehova tano zadovolno tutar. Adaleske so džanea kaj o Devel mangela tut hem tano zadovolno tutar, akana isi tut panda pobari pričina te očekujne o bukja so vetingja len. Tli nadež uli panda pozorali nego so sine ko početok. Oj tuke akana porealno hem panda poviše ceninea la. Sa poviše vlijajnela upri tute hem adava ko sekova delo taro tlo životo — sar ponašinea tut te familijaja, save odluke anea hem čak upro adava sar koristinea tlo vreme. O apostol Pavle spomninela jekh važno misla baši nadež so isi tut otkeda o Devel odobrinela tut. O Jehova uverinela tut kaj tli nadež ka ispolninel pe (Rim. 5:13; w23.12 12-13, pas. 16-19).

Keda nakhaja tari nesavi phari situacija amare čuvstvija, misle ili postapke šaj nane te oven o ista. Isto sar jekh brodi so šaj te ovel frdimo taro branija tari jekh strana ki javer strana, agjaar amende da o silna čuvstvija šaj te frden amen tari jekh strana ki javer. Sar pomožinela amenge o Jehova keda ka počminen te poplavinen amen asavke emocie? Ov uverinela amen kaj ka pomožinel amenge te ačhova stabilna. Keda jekh brodi arakhljola ki nesavi bura, adava šaj te ovel opasno soske šaj te prevrtinel pe. Te šaj te na slučinel pe adava, ko but brodija čhivena pe stabilizatorija taro solduj strane e brodeskere telo pani. Asavke stabilizatorija šaj te pomožinen e brodeske te na mrdinel but hem agjaar o manuša soj ki leste te osetinen pe bezbedna hem te uživinen džikote patujnena. Ama but taro adala stabilizatorija najšukar funkcionirinena samo tegani keda o brodi dvižinela pe angle. Slično, o Jehova ka pomožinel amenge te ačhova stabilna ako ponadari da verno služinaja leske čak keda nakhaja taro phare situacie (w24.01 22, pas. 7-8).

Keda daraja, puč tut: „So o Jehova više kergja?“ Razmislin bašo bukja so stvoringja. Na primer, keda vnimatelno dikhaja sar o Jehova grižinela pe bašo čiriklja hem bašo lulugja — kola so nane stvorime sprema leskoro liko hem nane len sposobnost te obožavinen le — tegani kobor poviše ka grižinel pe amenge. Adava so ka razmislina bašo akala bukja, ka bajrarel panda poviše amari doverba ki leste (Mat. 6:25-32). Isto agjaar, razmislin so kergja o Jehova bašo ple sluge. Šaj te proučine baši nesavi ličnost tari Biblija koja so sikavgja bari vera, ili šaj te čitine nesavo iskustvo taro amaro vreme. Osven adava razmislin sar o Jehova više grižingja pe tuke. Sar pomožingja tuke te zapoznajne le? (Jovan 6:44). Sar odgovoringja ko tle molitve? (1. Jov. 5:14). Savi korist isi tut sekova dive tari žrtva leskere mangle Čhaveskiri? (Ef. 1:7; Evr. 4:14-16; w24.01 4, pas. 6; 7, pas. 17).