Mukhljum o Jehova te vodinel man ko životo

TARO KALO ČURO KO TATO VILO E AFRIKAKORO

Bijandiljum ko 1935 berš ko Darlaston. Adava tano jekh podračje tari Anglija kote so sine but kalo čuro ko vozduh taro but fabrike so sine adari. Keda sine man okolu 4 berš, me roditelija počmingje te proučinen i Biblija e Jehovaskere svedokoncar. Keda sine man okolu 14 berš uveringjum man kaj akava tano o čačipe hem krstingjum man ko 1952 berš keda sine man 16 berš.

Otprilika ko adava vreme počmingjum te sikljovav zanati ki jekh bari fabrika koja so proizvodinela sine alatija hem delija bašo motorija vrdange. Počmingjum te dobinav obuka te šaj te ovav sekretari hem but uživinava sine ki adaja buti.

Keda jekh pokrainsko nadgledniko zamolingja man te vodinav o sobranisko proučibe o lil ko mlo sobranie Vilenhol valjani sine te odlučinav dali ka prifatinav adava. Ama adaja na sine lokhi odluka. Ko adava periodi džava sine ko duj sobranija. Ko rabotna dive džava sine ko sobranie kova so sine popaše uzi mi buti ko Bromsgrov kova so sine 32 kilometrija dur taro mlo kher. A ko vikendija keda džava mange sine khere, džava sine ko sobranie ko Vilenhol.

Adaleske so mangava sine te poddržinav e Jehovaskere organizacija, prifatingjum i zadača taro pokrainsko nadgledniko. Iako adava značinela sine kaj valjani te mukhav i buti kolate so but uživinava sine. Nikogaš na peljum pišmani so mukhljum o Jehova te vodinel man ko životo hem adaleske šaj sine te uživinav ko but bukja.

Džikote sium sine ko sobranie Bromsgrov zapoznajngjum jekhe šuže duhovno phenja koja so vikinela pe En. Lelem amen ko 1957 berš hem zaedno uživingjem džikote služingjem sar opšta pionerija, specijalna pionerija, ki patuvačko služba hem ko Betel. Oj angja mange baro bahtalipe ko životo.

Ko 1966 berš siem sine vikime te ova ko 42-to klasi ki škola Gilead hem siem sine but bahtale. Siem sine bičhalde ko Malavi, kole so but džene opišinena le sar o tato vilo e Afrikakoro, soske o manuša tane ljubezna hem gostoprimliva. Ama amen na očekujngjem kaj ka našti te ačhova adathe.

SLUŽINAJA KO PHARO VREME KO MALAVI

Ko 1 fevruari 1967 berš reslem ko Malavi. O prvo masek nakhlem poviše vreme te sikljova i čhib. Hem palo adava počmingjem i pokrainsko služba. Vozinaja sine džipi koleske so mislinela pe sine kaj šaj te vozinel segde, pa čak preku reke. Ama adava na sine čače, lea šaj sine te vozina samo preku thana kote so sine plitko pani. Ponekogaš živinaja sine ko kolibe kola so sine kerde tari čik hem pus, a telo krovi valjani sine te čhiva cerada te šaj te na kapinel pani andre. Adava na sine baš lokho način te počminel pe e zadačaja, ama uživinaja sine ki late.

Ko april haliljum kaj panda hari ka ovel amen problemi e vladaja. Ko radio šungjum jekh govor taro pretsedateli taro Malavi o Dr. Hastings Banda. Ov vakerela sine kaj e Jehovaskere svedokija na platinena danok hem kaj kerena problemija e vladake. Džangjola pe, adava so vakergja na sine točno. Sarine amen džanlem kaj o problemi sine adava so amen na mangaja sine te mešina amen ki politika hem so odbinaja sine te kina členska kniške.

Septemvri ko novine čitingjem kaj o pretsedateli obviningja e phralen kaj kerena segde problemija. Ov ko jekh političko kongres vakergja kaj leskiri vlada ka potpišinel jekh rezolucija kolaja so ka zabraninen pe o aktivnostija e Jehovaskere svedokongere. Akaja zabrana počmingja te važinel ko 20 oktomvri 1967 berš. Kratko palo adava, ki podružnica ale policajcija hem službenikija bašo imigrantija te phanden i podružnica hem te brkinen e misioneren tari phuv.

Otkeda siem sine trin dive ko zatvor bičhalgje amen ko Mavricius, kova so sine Britansko kolonija. Ama o vlastija adari na dozvolingje amenge te ačhova sar misionerija. Adaleske siem sine bičhalde ki Rodezija (akana pendžardi sar Zimbabve). Keda reslem adari, kergjem lafi jekhe službenikoja bašo imigrantija kova so na manglja te del amen prestoj ki adaja phuv. Ov vakergja amenge: „Brkingje tumen taro Malavi, na dozvolingje tumenge te ačhoven ko Mavricius, hem akana avena akate soske nane tumen kaj te džan?“ I En počmingja te rovel. Sar ka phene nigde na mangena amen sine! Ko adava momenti mangava sine te džav mange khere ki Anglija. Ko krajo dozvolingja amenge te nakhava i rat ki podružnica, ama vakergja amenge kaj o tajsutno dive mora te javina amen ki lengiri centrala. Na sine amen više sila, ama ponadari da mukhlem o bukja e Jehovaske ko vasta. O sledno paloručko but iznenadingjem amen so dobingjem dozvola te ačhova ko Zimbabve sar posetitelija. Nikogaš nane te bistrav sar osetingjum man adava dive, uverimo sium sine kaj o Jehova vodinela o bukja!

NEVI ZADAČA — SLUŽINAJA TARO ZIMBABVE BAŠO MALAVI

Ki podružnica ko Zimbabve služinava sine ko oddelenie baši služba kova so grižinela pe sine bašo Malavi hem Mozambik. E phralen taro Malavi sine len baro progonstvo. Delo tari mli buti sine te prevedinav o izveštaija so dobinaja len sine taro pokrainska nadglednikija so služinena sine ko Malavi. Jekh rat, džikote kerava sine kasno buti, rungjum keda čitingjum bašo nasilstvo so doživinena sine amare phralja hem phenja.a Ama tari javer strana, sium sine but ohrabrimo tari lengiri vernost, vera hem istrajnost (2. Kor. 6:4, 5).

Kergjem sa te šaj o phralja so ačhile ko Malavi hem okola so našle ko Mozambik te ovel len biblisko literatura. O preveduvačko timi baši čhib Čičeva, koja so najviše kerela pe sine lafi ko Malavi, sine prefrlimo ki jekhe phraleskiri bari farma ko Zimbabve. Ov kergja lenge khera hem kancelarie. Adari šaj sine te prodolžinen e važno zadačaja, te prevedinen biblisko literatura.

Organiziringjem o pokrainska nadglednikija taro Malavi sekova berš te prisustvujnen ko oblastno kongres so ikerela pe sine ko Zimbabve ki čhib Čičeva. Adari ola dobinena sine o nacrtija bašo govorija. Keda iranena pe sine ko Malavi, ola prenesinena sine e phralenge hem e phenjenge o pouke taro adala govorija kobor so šaj pošukar. Jekh berš džikote o nadglednikija sine ko Zimbabve, uspejngjem te organizirina škola bašo imenujme phralja te šaj te ohrabrina len.

Ko Fevruari 1975 berš geljum te posetinav e phralen taro Malavi so našle ko kampija ko Mozambik. Adala phralja sine ko čekor e Jehovaskere organizacijaja hem primeninena sine o neve upatstvija bašo adava te ovel starešinstvo ko sobranie. O neve starešine organiziringje but duhovna aktivnostija, ola ikerena sine javna govorija, diskutirinena sine bašo e diveskoro stiho, ikerena sine i Stražarsko kula hem čak sine len kongresija. Organiziringje o kampija baš sar ko kongresija. Sine len oddel čistibaske, delibaske hrana hem baši bezbednost. Adala phralja uspejngje te keren but buti adaleske so o Jehova dengja len bereketi, hem otkeda posetingjum len sium sine but ohrabrimo.

Pokasno ko 1979 berš, i podružnica tari Zambija počmingja te grižinel pe bašo Malavi. Ama me ponadari da but puti mislinava sine e phralenge taro Malavi hem molinava man sine lenge hem javera da kerena sine adava. Sar členi taro Odbor e podružnicakoro ko Zimbabve sine man prilika nekobor puti te dikhav man e phralencar taro svetsko sedište hem e phralencar so predvodinena sine ko Malavi, Južno Afrika hem Zambija. Sekova puti pučaja amen sine o isto pučibe: „So šaj panda te kera e phralenge taro Malavi?“

Sar so nakhela sine o vreme sa pohari siem sine progonime. O phralja so našle taro Malavi pohari počmingje te iranen pe, a okola phralja so ačhile ko Malavi na sine više doborom progonime sar angleder. O okolna države pohari počmingje te dozvolinen e Jehovaskere svedokonge te propovedinen hem te ovel len sostanokija hem isto agjaar cidena sine o zabrane so sine protiv lende. Ko 1991 berš ko Mozambik slučingja pe o isto. Ama pučaja amen sine: „Keda ko Malavi e Jehovaskere svedokija ka oven celosno slobodna?“

IRANAJA AMEN KO MALAVI

Palo nesavo vreme i političko situacija ko Malavi meningja pe hem ko 1993 berš i vlada cidingja i zabrana bašo e Jehovaskere svedokija. Kratko palo adava, kerava sine lafi jekhe misionerea hem ov pučlja man: „Ka irane li tut ko Malavi?“ Tegani sine man 59 berš hem adaleske odgovoringjum leske: „Na, me sium više phuro!“ Ama adava isto dive dobingjem poraka taro Vodečko telo kote so pišinela sine dali šaj te irana amen ko Malavi.

Uživinaja sine ki amari zadača ko Zimbabve hem adaleske na sine amenge lokho te ana jekh odluka. Adathe siem sine but vreme hem kergjem amenge but šukar amala. O Vodečko telo ljubezno vakergja amenge kaj šaj te ačhova ko Zimbabve ako mangaja adava. Znači, lokhe šaj sine te birina ko kova drumo ka dža hem te ačhova ko Zimbabve. Ama razmislingjum bašo Avraam hem i Sara, sar ola mukhle pumaro udobno životo ko pophure berša te šaj te šunen e Jehovaskoro vodstvo (1. Moj. 12:1-5).

Odlučingjem te šuna o vodstvo tari e Jehovaskiri organizacija hem ko 1 fevruari 1995 berš irangjem amen ko Malavi, točno o isto dive palo 28 berš keda prvo puti reslem adari. Formiringja pe o Odbor e podružnicakoro, kote so sium sine me hem javera duj phralja hem odma počmingjem te organizirina amare aktivnostija ki adaja phuv.

O JEHOVA DELA TE BAJROL

O Jehova dengja plo bereketi hem i aktivnost ki adaja phuv but sigate napredujngja! O broj e objavitelengoro but sigate barilo taro okolu 30.000 ko 1993 berš ko poviše taro 42.000 ko 1998 berš.b O Vodečko telo odobringja te gradinel pe nevi podružnica koja so ka grižinel pe bašo potrebe ko podračje. Kingjem 12 hektarija than ko Lilongve hem sium sine jekh taro členija ko Odbor gradibaske.

Ko Maj 2001 berš, o phral Gaj Pirs taro Vodečko telo održingja o govor bašo svečeno otvaranje e neve Beteleskoro. Sine prisutna 2000 Svedokija, hem o pobaro delo sine krstime poviše taro 40 berš. Adala verna phralja hem phenja beršencar doživingje baro progonstvo džikote sine ki zabrana. Ko materijalno pogled sine čorole, ama ko duhovno pogled ola sine but barvale. Akana sine but bahtale so šaj sine te dikhen o nevo Betel. Hem džikote phirena sine celo Betel, giljavena sine teokratska gilja ko afričko stili. Adava kergja o celo nastan te ovel o najšužo nešto so doživingjum le dži akana. Adava sine dokaz kaj o Jehova dela baro bereketi okolenge so verno istrajnena ko nevolje.

Otkeda sine završimo o Betel, počmingjum te dobinav zadače te ovel man govorija bašo posvetibe o dvorane. E sobranien taro Malavi sine len korist tari programa bašo gradibe dvorane ko thana kote so isi len ograničime sredstvija. Angleder, nesave sobranija khedena pe sine sostanokonge ko tikne kolibe kola so sine kerde taro kaš eukaliptus. O krovija sine učharde trskaja, a bešibaske sine len dugačka klupe. A akana o phralja kergje but buti te šaj korkori te peken o cigle ko pečke kolencar so gradinena sine but šuže dvorane. Ama bešibaske o phralja poviše mangle sine te koristinen klupe nego stolice, baš sar so vakerela jekh izreka, „sekogaš isi than panda jekhe dženeske ki klupa“.

Sium sine vooduševimo isto agjaar te dikhav sar o Jehova pomožinela ple narodoske te bajrol ko duhovno pogled. Posebno vooduševingje man o terne phralja tari Afrika kola so sine spremna te pomožinen hem sigate te sikljoven hem te primeninen adava bašo so sine obučime. Ola prifatingje poviše odgovornostija ko Betel hem ko sobranija. O sobranija panda poviše sine ohrabrime taro neve imenujme pokrainska nadglednikija, kolendar so pobaro delo sine ko brako. Akala bračna parija odlučingje te na oven len čhave te šaj te služinen e Jehovaske ki pobari mera, iako sine len pritisok taro javera hem ko nesave slučaija tari familija.

NA ŽALINAVA BAŠO MLE ODLUKE

Palo 52 berš ki Afrika, sine man problemija sastipaja. O Odbor e podružnicakoro dengja preporaka te ova prefrlime ko Betel ki Britanija hem o Vodečko telo odobringja adava. Siem sine razočarime so mora sine te mukha i zadača koja so but mangaja la sine, ama i betelsko familija ki Britanija but grižinela pe amenge ko akala phure berša.

Uverimo sium kaj adava so mukhljum o Jehova te vodinel man ko životo sine i najšukar odluka so angjum la. Koj džanela kaj ka ovav sine te ovel man sine doverba ki mande. O Jehova sekogaš džanela sine so valjani mange te šaj te isprajnel mle drumija (Izr. 3:5, 6). Sar terno but mangava sine te džanav sar funkcionirinela jekh bari firma. Ama e Jehovaskiri organizacija dengja man jekh kariera kolate so uživingjum panda poviše. Najbaro zadovolstvo sine mange, hem ponadari da tano, te služinav e Jehovaske.