Mangen tumen jekh jekhea taro vilo

1. Koja jasno zapoved dengja o Isus ple učenikonge? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

I RAT angleder te merel, o Isus dengja jekh jasno zapoved ple učenikonge. Ov vakergja lenge: „Sar me so mangljum tumen, agjaar tumen da mangen tumen jekh jekhea“. A palo adava vakergja: „Taro adava sarine ka džanen kaj sien mle učenikija, ako isi tumen mangipe maškar tumende“ (Jovan 13:34, 35).

2. Soske tano važno te sikava mangipe jekh jekheske?

² O Isus vakergja ple učenikonge kaj, ako mangena pe jekh jekhea agjaar sar ov so manglja len, o javera ka šaj jasno te dikhen kaj ola tane leskere čačutne sledbenikija. Asavko mangipe valjani sine te ovel i glavno buti pali koja so ka oven pendžarde o čačutne hristijanja hem ko prvo veko hem avdive. Adaleske but tano važno te sikava mangipe, čak keda adava nane lokho!

3. So ka dikha ki akaja statija?

³ Adaleske so siem nesovršena, ponekogaš tano pharo te sikava iskreno mangipe. Ama, mora te trudina amen te ova sar o Hristos. Ki akaja statija ka dikha sar o mangipe pomožinela amenge te ova ko mir e javerencar, te na ova pristrasna hem te ova gostoprimliva. Džikote proučinea akaja statija, puč tut: „So šaj te sikljovav taro phralja hem taro phenja kola so na čhinavgje te sikaven mangipe čak keda adava na sine lenge lokho?“

TRUDIN TUT TE OVE KO MIR E JAVERENCAR

4. Sprema Matej 5:23, 24, soske valjani te smirina amen nesave phralea so isi le nešto protiv amende?

⁴ O Isus sikavgja amen kobor tano važno te smirina amen nesave phralea so isi le nešto protiv amende. (Čitin Matej 5:23, 24.) Ov istakningja kaj valjani te ova ko šukar odnosija e javerencar ako mangaja te ugodina e Jehovaske. O Jehova tano bahtalo keda daja amendar sa te šaj te ova ko mir amare phralencar. Ov nane te prifatinel i služba so keraja baši leste ako ikeraja holi hem ako na keraja ništo te šaj te smirina amen lencar (1. Jov. 4:20).

5. Soske jekhe phraleske sine pharo te smirinel pe javere phralea?

⁵ Ponekogaš tano pharo te smirina amen nekasaja. Soske? Razmislin bašo adava so slučingja pe jekhe phraleske so vikinela pe Mark.b Ov sine but povredimo taro jekh phral kova so kritikujngja le anglo javera hem vakergja lošna bukja baši leste. Sar reagiringja o Mark? Ov vakerela: „Našti sine više te izdržinav hem vikingjum leske“. Ama, palo adava sine leske žal so postapingja agjaar, hem probingja te izvininel pe leske hem te smirinel pe lea. O phral na mangela sine te smirinel pe lea. Ko početok, o Mark vakergja peske: „Soske me uporno te trudinav ma keda jasno tano kaj ov na mangela te smirina amen?“ Ama, o pokrainsko nadgledniko pottikningja le te na otkažinel pe. So kergja o Mark?

6. a) So kergja o Mark te šaj te smirinel pe e phralea? b) Sar o Mark primeningja o načelo taro Kološanite 3:13, 14?

⁶ Keda o Mark razmislingja bašo plo stavi, dikhlja kaj nane dovolno ponizno hem mislinela sine kaj tano pošukar taro javera. Halilo kaj mora te meninel plo stavi (Kol. 3:8, 9, 12). Ov palem gelo ko phral hem ponizno izviningja pe leske bašo adava sar postapingja lea. Isto agjaar, pišingja leske pismija kote so vakergja kaj but leske žal hem kaj mangela palem te oven amala. Čak nekobor puti dengja le tikne poklonija. Ama, o phral na manglja te prostinel leske hem ponadari da sine leske holjamo. Sepak, o Mark ponadari da sine poslušno ki zapoved e Isuseskiri — te mangel ple phrale hem te prostinel leske. (Čitin Kološanite 3:13, 14.) Čak ako o javera na reagirinena pozitivno keda trudinaja amen te smirina amen lencar, o čačutno hristijansko mangipe ka pomožinel amen sekogaš te prostina hem te molina amen te ova palem ko mir lencar (Mat. 18:21, 22; Gal. 6:9).

7. a) Ko so pottikningja amen o Isus? b) Ki savi situacija arakhlili jekh phen?

⁷ O Isus pottikningja amen te ponašina amen e javerencar agjaar sar so mangaja ola te ponašinen pe amencar. Osven adava, ov phengja kaj nane dovolno te manga samo okolen so mangena amen (Luka 6:31-33). Na primer, so ako nekoj ko sobranie izbeginela tut hem na mangela te pozdravinel pe tuja? Akava slučingja pe e Larake. Oj objasninela: „Jekh phen ignoririnela man sine, a ni na sine mange jasno soske. Adava nervirinela man sine hem na džala pe sine mange ko sostanok“. Ko početok, i Lara mislinela sine peske: „O problemi nane ki mande. Javera da ko sobranie dikhena kaj ponašinela pe hari čudno“.

8. So kergja i Lara te šaj te ovel ko mir e phenjaja, hem so sikljovaja taro adava so slučingja pe lake?

⁸ I Lara kergja nešto te šaj te ovel ko mir e phenjaja. Oj molingja pe e Jehovaske hem odlučingja te kerel laja lafi. Otkeda kergje lafi bašo problemi, gušingje pe hem smiringje pe. Dikhjola sine kaj sa tano šukar. I Lara vakerela: „Ama, palo nesavo vreme i phen palem počmingja te ponašinel pe mancar isto sar angleder. Sium sine but razočarimi“. Ko početok, i Lara mislinela sine kaj ka ovel bahtali samo ako i phen meninela plo stavi. Ama, ko krajo halili kaj, sa so šaj te kerel tano ponadari da te mangel la hem te prostinel lake (Ef. 4:32—5:2). Oj setingja pe ko lafija e Pavleskere kova so vakergja kaj o mangipe „na pamtinela o lošnipe“ hem kaj „sa učharela, sa verujnela, ko sa nadinela pe, sa trpinela“ (1. Kor. 13:5, 7). Akava pomožingja e Larake te na sekirinel pe više bašo problemi. Sar so nakhela sine o vreme, i phen počmingja pošukar te ponašinel pe laja. Ako trudinea tut te ove ko mir tle phralencar hem phenjencar, hem ako ponadari da mangea len ov uverimo kaj „o Devel soj pherdo mangipaja hem so dela mir“ ka ovel tuja (2. Kor. 13:11).

MA OV PRISTRASNO

9. Sprema Dela 10:34, 35, soske na valjani te ova pristrasna?

⁹ O Jehova nane pristrasno. (Čitin Dela 10:34, 35.) Keda na siem pristrasna, džaja palo leskoro primer sar leskere čhave. Šunaja i zapoved te manga amare pašutne sar amende, hem pomožinaja ki amari duhovno familija ponadari da te ovel mir (Rim. 12:9, 10; Jak. 2:8, 9).

10-11. Sar jekh phen uspejngja te nakhavel o negativna čuvstvija?

¹⁰ Nesavenge šaj tano pharo te na oven pristrasna. Na primer, te dikha so slučingja pe jekhe phenjake so vikinela pe Rut. Keda sine tinejdžerka, sine la lošno iskustvo nekasaja so sine tari javer phuv. Sar vlijajngja adava upri late? I Rut vakerela: „Mrzinava sine sa soj povrzimo adale phuvjaja. Mislingjum kaj sarine soj tari adaja phuv tane ista, čak o phralja hem o phenja“. Sar uspejngja i Rut te ikljovel ko krajo e negativna čuvstvoncar?

¹¹ Oj halili kaj valjani te borinel pe te na razmislinel više agjaar. Počmingja te čitinel iskustvija hem izveštaija baši adaja phuv taro Godišniko. I Rut vakerela: „Trudinava man sine te razmislinav pozitivno bašo manuša tari adaja phuv. Počmingjum te primetinav kaj o phralja hem o phenja adathar revno služinena e Jehovaske. Haliljum kaj ola da tane delo taro amaro phralipe soj ko celo sveto“. Palo nesavo vreme i Rut halili kaj valjani te sikavel poviše mangipe. Oj objasninela: „Keda arakhava sine phralen hem phenjen tari adaja phuv, posebno trudinava man sine te ovav lencar ljubezno. Kerava sine lencar lafi hem agjaar zapoznajnava len sine pošukar“. Savo sine o rezultati? I Rut vakerela: „Sar so nakhela sine o vreme, uspejngjum te nakhavav o negativna čuvstvija“.

12. Savo problemi sine e Sara?

¹² Nesave šaj te oven pristrasna bizo te oven svesna bašo adava. Na primer, i Sara mislinela sine kaj nane pristrasno adaleske so na kerela sine razlika tari savi rasa tane o manuša, savi tani lengiri finansisko sostojba ili kobor odgovornostija isi len ki e Devleskiri organizacija. Ama, oj vakerela: „Haliljum kaj sepak sium sine pristrasno“. Ko savo način? I Sara avela sine tari familija kote so poviše lendar sine len bari škola, hem mangela sine te družinel pe manušencar kolen so isto agjaar sine len bari škola. Ki jekh prilika, čak vakergja jekhe amaleske: „Obično družinava man samo phralencar hem phenjencar so isi len bari škola“. Jasno sine kaj i Sara valjani te meninel plo stavi. So kergja?

13. Sar meningja i Sara plo stavi, hem so sikljovaja taro adava?

¹³ Jekh pokrainsko nadgledniko pomožingja e Sarake te ispitinel plo stavi. Oj vakerela: „Falingja man baši mli verno služba, bašo šuže komentarija hem bašo adava kaj šukar pendžarava i Biblija. A palo adava objasningja kaj, osven soj tano šukar te ovel amen pendžaribe, valjani isto agjaar te razvina o hristijanska osobine, sar soj i poniznost, i skromnost hem i milost“. I Sara seriozno halili leskere lafija. Oj objasninela: „Haliljum kaj najvažno taro sa tano te ova šukar hem te manga e javeren“. Akava pomožingja lake te dikhel pojaver ko phralja hem ko phenja. Isto agjaar vakergja: „Trudingjum man te dikhav o šuže osobine kola so o Jehova ceninela len ki lende“. So sikljovaja taro akava? Nikogaš te na mislina kaj siem pošukar taro javera samo adaleske so šaj isi amen pobari škola! Ako iskreno mangaja e phralen, nane te ova pristrasna (1. Pet. 2:17).

OV GOSTOPRIMLIVO

14. Sprema Evreite 13:16, sar osetinela pe o Jehova keda sikavaja gostoprimlivost?

¹⁴ O Jehova but ceninela keda sikavaja gostoprimstvo. (Čitin Evreite 13:16.) Ov adžikerela amendar sar leskere sluge te sikava gostoprimstvo, posebno sprema adala soj tane čorole (Jak. 1:27; 2:14-17). Adaleske, ko plo Lafi, pottikninela amen te ova gostoprimliva (Rim. 12:13). Keda sikavaja gostoprimlivost, o javera šaj te dikhen kaj čače grižinaja amen lenge, mangaja len hem mangaja te oven amare amala. O Jehova tano bahtalo keda spremno delinaja e javerencar, bizi razlika dali ka vikina len ki kafa, ko ručko, ili ka nakhava vreme lencar (1. Pet. 4:8-10). Ama, nesave bukja šaj te keren amenge pharo te ova gostoprimliva.

15-16. a) Soske nesavenge nane lokho te sikaven gostoprimstvo? b) So pomožingja e Editake te ovel gostoprimlivo?

¹⁵ Jekh buti so šaj te čhinavel amen te sikava gostoprimlivost tane amare okolnostija ili amare navike so sine amen angleder. Te dikha o primer jekhe udovicakoro so vikinela pe Edit. Angleder te ovel e Jehovaskoro svedoko, oj na mangela sine te ovel but ko kontakt e javere manušencar, hem adaleske na kaninela sine gostija.

¹⁶ Ama, otkeda uli Svedoko, i Edit počmingja te razmislinel pojaver hem odlučingja te kerel nešto bašo adava. Oj vakerela: „Keda gradinela pe sine amari dvorana, jekh starešina vakergja mange kaj ka avel jekh bračno pari so ka pomožinel ko gradibe, hem pučlja man dali šaj te ačhoven ki mande duj kurke. Setingjum man sar o Jehova dengja bereketi e udovicake tari Sarepta“ (1. Car. 17:12-16). I Edit vakergja kaj šaj te ačhoven ki late. Dali o Jehova dengja la bereketi? Oj objasninela: „Namesto duj kurke, ačhile duj masek. Džikote sine ki mande, ulem but paše amala“. Panda jekh bereketi sine lake adava so akana isi la paše amala hem ko sobranie. Akana služinela sar pioneri hem uživinela te kaninel adalen kolencar so džala ki služba te aven ki late ko gosti. Oj vakerela: „But sium bahtali keda dava e javerenge! Hem adaleske dobinava but poviše bereketija“ (Evr. 13:1, 2).

17. So halile o Luka hem leskiri romni?

¹⁷ Iako šaj sikavaja više gostoprimlivost, šaj li te kera adava panda ki pobari mera? Na primer, o Luka hem leskiri romni tane but gostoprimliva. Ola sekogaš kaninena sine ki peste pumare roditelen, familija, paše amalen, isto e pokrainsko nadgledniko hem leskere romnja. Ama, o Luka vakerela: „Halilem kaj kaninaja samo okolen kasaja so siem paše“. So kergje te šaj te oven panda pogostoprimliva?

18. So kergje o Luka hem leskiri romni te šaj ki pobari mera te sikaven gostoprimlivost?

¹⁸ O Luka hem leskiri romni halile so čače značinela te ovel pe gostoprimlivo keda razmislingje bašo e Isuseskere lafija: „Ako mangena adalen so mangena tumen, savi nagrada adžikerena?“ (Mat. 5:45-47). Ola halile kaj valjani te džan palo e Jehovaskoro primer, kova soj darežlivo sprema sarinende. Adaleske čhivgje peske cel te kaninen phralen hem phenjen kola so angleder na sine lende ko gosti. O Luka vakerela: „But uživinaja ko asavke prilike. Sarine osetinaja amen ohrabrime hem duhovno zajaknime“.

19. Sar ka sikava kaj siem e Isuseskere učenikija, hem so sian odlučno te kere?

¹⁹ Dikhlem sar o iskreno mangipe šaj te pomožinel amenge te ova ko mir e javerencar, te na ova pristrasna hem te ova gostoprimliva. Mora te borina amen sekole negativno čuvstvoja, hem te manga amare phralen hem phenjen hor taro vilo. Ako keraja adava, ka ova bahtale hem ka sikava kaj čače siem e Isuseskere učenikija (Jovan 13:17, 35).