STATIJA PROUČIBASKE 42
GILI 103 Pastirija — poklon taro Devel
Sikav kaj sian blagodarno bašo manuša soj „sar poklon“
Keda uklilo ko nebo manušen dengja sar poklon (EF. 4:8)
SO KA SIKLJOVA
Ka dikha sar pomožinena amenge o sluga-pomošnikija, o starešine hem o pokrainska nadglednikija, hem sar šaj te sikava blagodarnost bašo adava so kerena akala verna phralja.
1. Kola tane nesave poklonija so dobingjem len taro Isus?
NANE manuš kova so sine doborom darežlivo sar o Isus. Džikote sine ki phuv, o Isus but puti pomožingja e manušenge agjaar so kergja čudija (Luka 9:12-17). A o najbaro poklon lestar tano adava so dengja plo životo amenge (Jovan 15:13). O Isus ponadari da sine darežlivo čak otkeda voskresningja. Baš sar so vetingja, ov molingja e Jehova te del pli sila te šaj te sikavel amen hem te utešinel amen (Jovan 14:16, 17, fus.; 16:13). A preku o sostanokija o Isus ponadari da obučinela amen te kera učenikija ko celo sveto (Mat. 28:18-20).
2. Ki kaste mislinela pe e lafencar manuša „sar poklon“ soj spomnime ko Efešanja 4:7, 8?
2 Te dikha panda jekh poklon taro Isus. O apostol Pavle pišingja kaj otkeda o Isus gelo ko nebo dengja manušen „sar poklon“. (Čitin Efešanja 4:7, 8.) O Pavle objasningja kaj o Isus dengja manušen „sar poklon“ te šaj te pomožinen ko sobranie ko različna načinija (Ef. 1:22, 23; 4:11-13). Avdive, ko akala manuša „sar poklon“ tane vklučime o sluga-pomošnikija, o starešine ko sobranie hem o pokrainska nadglednikija.a Džangjola pe, akala phralja nane sovršena hem kerena greške (Jak. 3:2). Ama amaro Gospodari o Isus Hristos koristinela len te šaj te pomožinen amen. Ola tane amenge poklon lestar.
3. Objasnin sar šaj sarine te poddržina adava so kerena o manuša soj dende „sar poklon“.
3 O Isus čhivgja akale manušen soj sar poklonija te šaj te zajakninen o sobranie (Ef. 4:12). Sarine amen šaj te pomožina te šaj te keren akaja važno odgovornost. Razmislin bašo akava: nesave amendar tane direktno vklučime keda gradinela pe jekh dvorana. Javera poddržinena akaja buti agjaar so kerena hajbaske, pomožinena ko transport hem ko javera bukja. Slično, sarine amen šaj te poddržina e sluga-pomošnikon, e starešinen ko sobranie hem e pokrainska nadglednikon adalea so vakeraja hem so keraja. Te dikha sar koristinela amenge lengiri vredno služba hem sar šaj te sikava hem lenge hem e Isuseske, kova so dengja akale manušen „sar poklon“, kaj ceninaja len.
O SLUGA-POMOŠNIKIJA POMOŽINENA E JAVERENGE
4. Ko save načinija pomožinena sine o sluga-pomošnikija ko prvo veko?
4 Ko prvo veko, nesave phralja sine imenujme te služinen sar sluga-pomošnikija (1. Tim. 3:8). Izgleda kaj ola tane adala so pomožingje e javerenge, kolen so o Pavle spomningja ko 1. Korinkjanja 12:28. Jasno tano kaj o sluga-pomošnikija grižinena pe sine bašo poviše bukja soj važna hem praktična, te šaj o starešine te koncentririnen pe ko sikajbe hem ki pastirsko griža. Na primer, šaj o sluga-pomošnikija pomožinena sine te keren pe kopie taro sveta spisija ili šaj kinena sine o materijali so valjanela sine adale bukjake.
5. Ko save načinija pomožinena o sluga-pomošnikija avdive?
5 Razmislin sar pomožinena o sluga-pomošnikija ko tlo sobranie (1. Pet. 4:10). Len šaj isi len zadača te pomožinen ko smetkovodstvo, ko podračja, ki literatura, ko audio-video, te služinen sar redarija ili te održinen i dvorana. Sa akava valjanela te šaj o sobranie te funkcionirinel šukar (1. Kor. 14:40). Osven adava, nesave sluga-pomošnikon isi len točke ko sostanok Amaro životo hem služba hem ikerena javna govorija. Isto agjaar, jekh sluga-pomošniko šaj te ovel pomošniko e nadglednikoske ki nesavi grupa. A ponekogaš, nesave sluga-pomošnikija džana e starešinencar ko pastirska posete.
6. Kola tane nesave pričine soske ceninaja amare bukjarne sluga-pomošnikon?
6 Sar adava so kerena o sluga-pomošnikija koristinela e javerenge ko sobranie? Jekh phen tari Bolivija so vikinela pe Beberli,b vakerela: „Adaleske so amare sluga-pomošnikija kerena but buti, šaj celosno te uživinav ko sostanokija. Šaj te giljavav, te komentirinav, te šunav o govorija hem te sikljovav taro videoklipija hem slike. Ola grižinena pe baši bezbednost e phralengiri soj ki dvorana hem okolenge soj ko sostanok preku videokonferencija. Palo sostanok ola pomožinena ko čistibe, te kheden pe o prilogija hem ki literatura. Blagodarno sium so isi amen asavke phralja!“ I Lesli, koja so živinela ki Kolumbija hem kolakoro rom tano starešina, vakerela: „Me romeske valjani i pomoš taro sluga-pomošnikija. Bizi lende ov ka ovel panda pozafatimo hem adaleske sium blagodarno baši lengiri revnost hem spremnost te pomožinen“. Sigurno tu da osetinea tut agjaar (1. Tim. 3:13).
7. Sar šaj te sikava kaj siem blagodarna e sluga-pomošnikonge? (Dikh hem i slika.)
7 I Biblija pottikninela amen: „Oven blagodarna!“ (Kol. 3:15). Osven so osetinaja blagodarnost bašo trudo e sluga-pomošnikongoro, isto agjaar tano but važno hem te sikava adava. O Kristofer, jekh starešina tari Finska, vakerela sar ov sikavela pli blagodarnost: „Bičhalava kartička ili poraka kolate so citirinava nesavo stiho hem vakerava ko savo konkretno način ohrabringja man o sluga-pomošniko ili soske ceninava leskiri služba“. O Paskal hem i Jaila, kola so živinena ki Nova Kaledonija, konkretno molinena pe bašo sluga-pomošnikija. O Paskal vakerela: „Ko posledno vreme but molinaja amen bašo amare sluga-pomošnikija, blagodarinaja amen e Jehovaske baši lende hem molinaja le te ovel lencar hem te pomožinel len“. O Jehova šunela asavke molitve hem adava but koristinela celo sobranieske (2. Kor. 1:11).
O SOBRANISKA STAREŠINE BUT TRUDINENA PE
8. Soske o Pavle šaj sine te vakerel kaj o starešine taro prvo veko but trudingje pe? (1. Solunjanja 5:12, 13).
8 O starešine ko prvo veko but trudingje pe bašo sobranie. (Čitin 1. Solunjanja 5:12, 13; 1. Tim. 5:17.) Ola predvodinena sine ko sobranie — vodinena sine o sostanokija hem anena sine odluke sar starešinstvo. Ola isto agjaar mangipaja dena sine konkretna sovetija e phralenge hem e phenjenge te šaj te zaštitinen o sobranie (1. Sol. 2:11, 12; 2. Tim. 4:2). Džangjola pe, akala phralja kerena sine buti da te šaj te grižinen pe bašo pumare familie hem te ačhoven duhovno zorale (1. Tim. 3:2, 4; Tit 1:6-9).
9. Kola tane nesave odgovornostija so isi e starešinen avdive?
9 O starešine avdive tane but zafatime. Ola tane propovednikija (2. Tim. 4:5). Revno predvodinena ki služba, organizirinena o propovedibe ko pumaro podračje hem obučinena amen šukar te propovedina hem te sikava. Ola isto agjaar služinena sar milostiva hem nepristrasna sudie. Keda nekoj taro sobranie ka kerel seriozno grevo, o starešine trudinena pe te pomožinen leske palem te ovel amal e Jehovaja. Ama hem isto pazinena o sobranie te ačhol čisto (1. Kor. 5:12, 13; Gal. 6:1). Ama najangle, o starešine tane pastirija (1. Pet. 5:1-3). Ola ikerena šukar spremime bibliska govorija, trudinena pe te zapoznajnen sekole jekhe taro sobranie hem kerena pastirska posete. Iako isi len but zadače, nesave taro starešine pomožinena ko gradibe hem održibe o dvorane, učestvujnena ko organiziribe kongresija hem služinena ko Odborija so pomožinena maškar o doktorija hem e Jehovaskere svedokija hem ko Grupe so posetinena e pacienten. O starešine but trudinena pe amenge!
10. Kola tane nesave pričine soske ceninaja amare bukjarne starešinen?
10 O Jehova prorokujngja kaj ka oven pastirija kola so šukar ka grižinen pe amenge hem kaj taro ništo poviše nane te dara (Erem. 23:4). I Johana, jekh phen tari Finska, osetingja ki pli koža akala lafija keda lakiri daj but nasvalili. Oj vakergja: „Iako mange pharo te kerav lafi e javerencar bašo adava sar osetinava man, jekh starešina kole so na džanava le sine but šukar, sine mancar strplivo, molinela pe sine mancar hem uveringja man kaj o Jehova mangela man. Na pamtinava so točno vakergja, ama setinava man kaj osetingjum man sigurno. Uverimi sium kaj o Jehova pottikningja le te pomožinel man baš ko pravo momenti“. Sar pomožingje tuke o starešine taro tlo sobranie?
11. Sar šaj te sikava amari blagodarnost e starešinenge? (Dikh hem i slika.)
11 O Jehova mangela taro vilo te sikava amari blagodarnost e starešinenge „baši lengiri buti“ (1. Sol. 5:12, 13). I Henrieta koja so isto agjaar živinela ki Finska, vakerela: „O starešine tane spremna te pomožinen, ama adava na značinela kaj isi len odviše vreme hem sila, ili kaj nane len pumare problemija. Ponekogaš samo vakerava lenge: ’Džanea so, tu sian čače šukar starešina. Samo mangljum te džane adava‘“. Jekh phen taro Khoranipe so vikinela pe Sara, vakerela: „E starešinenge valjani ’gorivo‘ te šaj te prodolžinen ponadari. Adaleske šaj te pišina lenge kartička, te vikina len ko ručko ili te dža lencar ki služba“. Isi li nesavo starešina koleske so posebno sian blagodarno bašo adava so kerela ko sobranie? Rode načinija sar šaj te sikave tlo cenenje (1. Kor. 16:18).
Tu šaj te de „gorivo“ e starešinenge kova so šaj te pomožinel lenge te prodolžinen ponadari (Dikh ko pasusija 7, 11, 15)
O POKRAINSKA NADGLEDNIKIJA ZOJRAKERENA O SOBRANIJA
12. Preku kaste sine ohrabrime o sobranija ko prvo veko? (1. Solunjanja 2:7, 8)
12 O Hristos dengja manušen sar poklonija kola so služinena e sobranienge ko jekh javer način. Ov vodingja e starešinen ko Erusalim te bičhalen e Pavle, e Varnava hem javeren sar patuvačka nadglednikija (Apo. 11:22). Soske? Tari isto pričina baši koja so sine imenujme o sluga-pomošnikija hem o starešine — te keren pozorale o sobranija (Apo. 15:40, 41). Akala phralja kerena sine but žrtve, pa čak rizikujnena sine pumaro životo te šaj te sikaven hem te ohrabrinen e javeren. (Čitin 1. Solunjanja 2:7, 8.)
13. Kola tane nesave odgovornostija so isi e pokrainska nadglednikon?
13 O pokrainska nadglednikija valjani but te patujnen. Nesave, te šaj te resen taro jekh dži ko javer sobranie, valjani saatencar te patujnen. Sekova kurko o pokrainsko nadgledniko ikerela nekobor govorija, džala ko pastirska posete, isi le sostanok e pionerencar, e starešinencar hem vodinela sostanokija službake. Ov spreminela govorija hem organizirinela kongresija. Služinela sar instruktori ki Škola bašo pionerija, spreminela posebno sostanok e pionerencar ki pokraina hem kerela javera važna, a ponekogaš hem itna zadače kola so dela le i podružnica.
14. Kola tane nesave pričine soske ceninaja amare bukjarne pokrainska nadglednikon?
14 Savi korist isi e sobranien tari skapoceno služba e pokrainsko nadglednikongiri? Jekh phral taro Khoranipe bašo posete e pokrainsko nadglednikongere, vakerela: „Pali sekoja poseta sium panda poohrabrimo te nakhav poviše vreme mle phralencar hem phenjencar te šaj te pomožinav lenge. Zapoznajngjum bute pokrainska nadglednikon, ama nijekh lendar nikogaš na dengja man čuvstvo kaj tano but zafatimo ili kaj na mangela te kerel mancar lafi“. I Johana kola so spomningjem la angleder, sine ki služba jekhe pokrainsko nadglednikoja ama na arakhle nikas khere. Oj vakerela: „Sepak, nikogaš nane te bistrav adava dive. Mle solduj phenja samo so selingje pe kheraldan hem but falinena sine mange. O pokrainsko nadgledniko but ohrabringja man hem pomožingja mange te haljovav kaj avdive o duripe tano samo privremeno, ama ko nevo sveto ka oven amen but prilike te nakha vreme zaedno“. Slično, avdive but džene ceninena e pokrainska nadglednikon baši pomoš so dobingje la lendar (Apo. 20:37 — 21:1).
15. a) Sprema 3. Jovaneskoro 5-8, sar šaj te sikava blagodarnost e pokrainsko nadglednikonge? (Dikh hem i slika.) b) Soske valjani te sikava kaj ceninaja e imenujme phralengere romnjen, hem sar šaj te kera adava? (Dikh i ramka Cenin lengere romnjen.)
15 O apostol Jovan pottikningja e Gaje te sikavel gostoprimstvo e phralenge so patujnena sine hem te „ispratinel len ko način sar so ličinela e Devleskere slugenge“. (Čitin 3. Jovaneskoro 5-8.) Jekh način sar šaj amen te kera adava tano agjaar so ka kanina e pokrainsko nadgledniko ko ručko. Javer način tano agjaar so ka dža ko sostanokija službake keda isi poseta. I Lesli, kola so spomningjem la angleder, sikavela pli blagodarnost ko javera da načinija. Oj vakerela: „Molinava e Jehova te grižinel pe bašo lengere potrebe. Me hem mo rom pišingjem lenge pismija kolende so vakergjem lenge kobor but pomožingje amenge lengere posete“. Ma bistre, o pokrainska nadglednikija da tane manuša sar amende. Ponekogaš mučinena pe nasvalipaja, sekiraciencar, pa čak hem obeshrabrinena pe. Šaj tle ljubezna lafija ili jekh skromno poklon ka oven odgovor ki molitva tle pokrainsko nadglednikoskiri (Izr. 12:25).
VALJANENA AMENGE MANUŠA „SAR POKLON“
16. Sprema Izreki 3:27, bašo kola pučiba šaj o phralja te razmislinen?
16 Ko celo sveto valjanena sa poviše phralja kola so ka oven manuša „sar poklon“. Ako sian krstimo phral, dali šaj te služine ko asavko način? (Čitin Izreki 3:27.) Dali mangea te phere o uslovija te šaj te služine sar sluga-pomošniko? Dali sian spremno te trudine tut te grižine tut bašo e phralengere potrebe sar starešina?c Dali šaj te kere promene ko tlo životo te šaj te phere i molba baši Škola bašo polnovremena objavitelija? I obuka tari adaja škola ka spreminel tut te šaj o Isus te koristinel tut ki panda pobari mera. Ako mislinea kaj tu na sian sposobno bašo akala bukja, molin tut e Jehovaske. Rode leskiri sila te šaj te pomožinel tut uspešno te kere sekoja zadača soj tuke dendi (Luka 11:13; Apo. 20:28).
17. So sikavena o manuša soj „sar poklon“ bašo amaro Cari o Hristos Isus?
17 O phralja kolen so o Isus čhivgja te oven manuša „sar poklon“ tane dokaz kaj ov vodinela amen ko akala posledna dive (Mat. 28:20). Na sian li blagodarno so isi amen Cari kova soj pherdo mangipaja, darežlivo hem svesno bašo amare potrebe hem kova so dela amen phralja so pomožinena amen? Adaleske, rode prilike te sikave tli blagodarnost akale bukjarne phralenge. Hem nikogaš ma bistre te blagodarine e Jehovaske, „kastar so avela sekova šukar hem sovršeno poklon“ (Jak. 1:17).
GILI 99 Milja hem milja phralja
a O starešine kola so služinena sar členija ko Vodečko telo, pomošnikija ko Vodečko telo, členija ko Odbor e podružnicakoro hem o starešine kolen so isi javera teokratska zadače, isto agjaar tane manuša „sar poklon“.
b Nesave anava tane menime.
c Poviše informacie bašo adava sar te phere o uslovija te šaj te služine sar sluga-pomošniko ili starešina, dikh o statie „Phraljalen — dali trudinena tumen te oven sluga-pomošnikija?“ hem „Phraljalen — dali trudinena tumen te služinen sar starešine?“ soj ki Stražarsko kula taro noemvri 2024.