Adžiker i diz so ka ačhol

1. So prorokujngja o Isus kaj ka slučinel pe e Erusalimea?

ANGLEDER te merel, o Isus dengja jekh proroštvo ple sledbenikonge. Adava proroštvo prvo puti ispolningja pe keda o Erusalim hem o hrami sine uništime. Ov predupredingja kaj o Erusalim jekh dive ka ovel „opkolimo taro vojnikija“ (Luka 21:20). O Isus vakergja ple sledbenikonge samo so ka dikhen adale vojnikon — bašo kola so pokasno iklilo kaj tani i rimsko vojska — odma te našen tari Judeja (Luka 21:21, 22).

2. Savo sovet dengja o apostol Pavle e evrejska hristijanenge kola so živinena sine ki Judeja hem ko Erusalim?

² Samo nekobor berša angleder i rimsko vojska te opkolinel o Erusalim, o apostol Pavle pišingja pismo koleste so sine važno poraka, a kova so avdive tano pendžardo sar o pismo dži ko Evreija. Ko adava pismo o Pavle dengja sovet e hristijanenge ki Judeja hem ko Erusalim kova so ka pomožinel len sine te spreminen pe bašo adava so valjani te slučinel pe. A so točno valjani sine te slučinel pe? O Erusalim ka ovel sine uništimo. Ako adala hristijanja mangena sine te preživinen valjani sine te oven spremna te mukhen pumare khera hem pumari buti. Adaleske, bašo Erusalim o Pavle pišingja: „Akate amen nane amen i diz so ka ačhol zasekogaš“. Palo adava pišingja: „Nego edvaj adžikeraja i diz so valjani te avel“ (Evr. 13:14).

3. Soj tani „i diz so isi la čačutne temelija“ hem soske valjani te adžikera la?

³ E hristijanenge, kola so odlučingje te našen taro Erusalim hem tari Judeja, but manuša vakerena sine kaj tane glupava hem asana lenge sine, ama adaja odluka spasingja lengoro životo. Avdive amenge da asana adaleske so na sikavaja doverba ko manušikano vodstvo sar rešenie bašo amare problemija, a ni na rodaja te ovel amen sigurno hem udobno životo ko akava sveto. Tegani, soske anaja asavki odluka? Džanaja kaj akava sveto tano privremeno. Amen adžikeraja „i diz so isi la čačutne temelija“, javere lafencar adava so ka avel, e Devleskoro Carstvoa (Evr. 11:10; Mat. 6:33). Ko sekova podnaslov tari akaja statija ka dikha: 1) sar o sovet e Pavleskoro pomožingja e hristijanenge taro prvo veko ponadari da te adžikeren „i diz so valjani te avel“, 2) sar o Pavle spremingja len bašo adava so valjani sine te slučinel pe hem 3) sar leskoro sovet pomožinela amenge da avdive.

NEKA OVEL TUT DOVERBA KO OKOVA SO NIKOGAŠ NANE TE MUKHEL TUT

4. Soske o Erusalim sine važno e hristijanenge?

⁴ O Erusalim sine važno e hristijanenge. Ko 33 berš tari a.e., adathe sine kerdo o hristijansko sobranie hem o vodečko telo sine ki adaja diz. Osven adava, ki adaja diz bute hristijanen sine len plo kher hem khedingje peske materijalna bukja. Sepak, o Isus predupredingja ple sledbenikon kaj valjani te našen taro Erusalim, pa čak hem tari Judeja (Mat. 24:16).

5. Sar o Pavle spremingja e hristijanen bašo adava so valjani sine te slučinel pe e Erusalimea?

⁵ Te šaj te spreminel e hristijanen bašo adava so ka ovel, o Pavle pomožingja lenge te koncentririnen pe ko adava sar o Jehova dikhela ki diz Erusalim. Ov setinkergja len kaj anglo e Jehovaskere jakhja o hrami, o sveštenstvo hem o žrtve kola so dena len sine ko Erusalim poviše na sine sveta (Evr. 8:13). Pobaro delo taro manuša so živinena sine adathe otfrlingje e Mesija. O hrami ko Erusalim više na sine o glavno than bašo čisto obožavibe e Jehova hem ka ovel sine uništimo (Luka 13:34, 35).

6. Soske e Pavleskere lafija taro Evreija 13:5, 6 sine vakerde e hristijanenge baš ko vreme?

⁶ Keda o Pavle pišingja e Evreenge o Erusalim sine diz so napredujnela sine. Jekh rimsko pisateli taro adava vreme vakergja kaj o Erusalim tani i „najpendžardi diz ko Istok“. O Evreija taro but phuvja sekova berš džana sine adari te šaj te slavinen o praznikija, a adava kerela sine i diz te napredujnel ko ekonomsko pogled. Sigurno nesave hristijanja ko asavke uslovija zarabotinena sine but pare. Šaj adaleske da o Pavle vakergja: „Ko tumaro životo te na ovel tumen mangipe sprema o pare, nego oven zadovolna adalea so isi tumen“. Palo adava, citiringja taro Spisija nešto kolea so o Jehova uverinela ple slugen: „Nikogaš nane te mukhav tut hem nikogaš nane te iranav tuke mo dumo“. (Čitin Evreija 13:5, 6; 5. Moj. 31:6; Ps. 118:6.) O hristijanja so živinena sine ko Erusalim hem ki Judeja valjani sine te šunen akala lafija. Soske? Adaleske so kratko otkeda ka dobinen sine akava pismo, ola ka valjani sine te mukhen pumaro kher, pumari buti hem pobaro delo taro adava so sine len ko materijalno pogled. Palo adava, ka valjani sine te počminen nevo životo ko javer than, a adava nane sine te ovel lokho.

7. Soske valjani te bajrara amari doverba ko Jehova panda akana?

⁷ Pouka: So adžikerela amen? O uništibe akale svetoskoro ki bari nevolja (Mat. 24:21). Sar o hristijanja taro prvo veko amen da mora te ova džangavde hem spremna (Luka 21:34-36). Džikote trajnela i bari nevolja šaj ka valjani te mukha nešto ili sa so isi amen hem te ovel amen doverba kaj o Jehova nikogaš nane te mukhel ple narodo. Panda akana, angleder te počminel i bari nevolja, isi amen prilike te sikava ko so isi amen doverba. Puč tut: „Dali adava so kerava hem save celija isi man sikavela kaj isi man doverba, na ko barvalipe nego ko Devel kova so vetinela kaj ka grižinel pe mange?“ (1. Tim. 6:17). Normalno, iako šaj te sikljova taro adava so slučingja pe ko prvo veko, ama i bari nevolja ka ovel nešto so nikogaš na slučingja pe. Tegani sar ka džana so točno te kera keda ka počminel adaja nevolja?

OV POSLUŠNO OKOLENGE SO PREDVODINENA

8. Save upatstvija dengja o Isus ple učenikonge?

⁸ Nekobor berš otkeda o Evreija dobingje o pismo taro Pavle, o hristijanja dikhle kaj i rimsko vojska opkolingja i diz Erusalim. Adava sine znako kaj valjani te našen soske o Erusalim ka ovel uništimo (Mat. 24:3; Luka 21:20, 24). Ama kaj valjani sine te našen? O Isus samo vakergja: „Okola so ka oven ki Judeja neka našen ko planine!“ (Luka 21:21). Ki adaja oblast sine but planine. Tegani, sar džanle ko save planine te džan?

9. Soske šaj o hristijanja pučena pe sine ko kola planine te našen? (Dikh hem i karta.)

⁹ Razmislin ko kola planine o hristijanja šaj sine te našen: ko planine ki Samarija, ko planine ki Galileja, ki planina Hermon, ko planine ko Livan hem ko planine tari javer strana tari reka Jordan. (Dikh i karta.) Nesave dizja ko adala planinska thana šaj dikhjona sine kaj tane but bezbedna živibaske. Na primer, i diz Gamla arakhljola sine ki jekh strmno planina hem sine pharo te resel pe dži late. Nesave Evreija mislinena sine kaj akaja diz tani najbezbedno. Ama o Rimjanja napadingje hem uništingje adaja diz hem but manuša so živinena sine adathe sine mudarde.b

10-11. a) Sar o Jehova verojatno vodingja e hristijanen? (Evreija 13:7, 17). b) Sar koristingja e hristijanenge adava so sine poslušna okolenge so predvodinena sine? (Dikh hem i slika.)

¹⁰ Verojatno o Jehova vodingja e hristijanen preku okola so predvodinena sine ko sobranie. O istoričari Evzebij pokasno pišingja: „E hristijanenge taro sobranie ko Erusalim o Devel preku nesave murša otkringja kaj valjani te našen taro Erusalim angleder i vojna hem te džan te živinen ki jekh diz ki Pereja, koja so vikinela pe Pela“. I diz Pela sine šukar than kote so šaj sine o hristijanja te džan. Na sine dur taro Erusalim hem lokhe šaj sine te resel pe dži late. Poviše manuša ki Pela na sine Evreija hem adaleske ki adaja diz na vlijajnela sine o problemi so sine maškar o Rimjanja hem o Evreija. (Dikh i karta.)

¹¹ O hristijanja kola so našle ko planine, primeningje o sovet e Pavleskoro te oven poslušna okolenge so predvodinena ko sobranie. (Čitin Evreija 13:7, 17.) Adaleske so sine poslušna, spasingje pumaro životo. Ola adžikergje „i diz so isi la čačutne temelija“, e Devleskoro Carstvo, hem adaleske o Jehova na mukhlja len (Evr. 11:10).

12-13. Sar o Jehova vodingja ple narodo ko phare vremija?

¹² Pouka: O Jehova koristinela okolen so predvodinena te šaj te vodinel ple narodo ko konkretno način. Ki Biblija isi but primerija kola so sikavena kaj o Jehova čhivgja pastirija te šaj te vodinel ple narodo ko phare vremija (5. Moj. 31:23; Ps. 77:20). Amen da avdive jasno dikhaja kaj o Jehova ponadari da koristinela okolen so predvodinena.

¹³ Na primer, keda počmingja i pandemija KOVID-19, okola so predvodinena dengje vodstvo e sobranienge. O starešine dobingje upatstvija sar te grižinen pe bašo duhovna potrebe e phralengere hem e phenjengere. Kratko otkeda počmingja i pandemija, ikergjem istorisko kongres ko poviše taro 500 čhibja preku internet, televizija hem radio. Na čhinavgjem te dobina duhovno hrana. Adava pomožingja te ačhova ko jekhipe. Šaj te ova uverime kaj bizi razlika save nevolje ka oven amen ki idnina, o Jehova ponadari da ka pomožinel okolen so predvodinena te anen mudra odluke. Osven i doverba ko Jehova hem i poslušnost ko leskere zapovedija, kola javera osobine ka pomožinen amen te spremina amen baši bari nevolja hem te postapina mudro džikote trajnela adava but pharo periodi?

SIKAV PHRALIKANO MANGIPE HEM GOSTOPRIMSTVO

14. Sprema Evreija 13:1-3, kola osobine valjani sine te sikaven o hristijanja angleder te ovel uništimo o Erusalim?

¹⁴ Keda ka počminel i bari nevolja ka valjani te sikava mangipe jekh jekheske sar nikogaš angleder. Ko adava vreme, ka valjani te dža palo e hristijanengoro primer kola so živingje ko Erusalim hem ki Judeja. Ola sekogaš sikavena sine mangipe jekh jekheske (Evr. 10:32-34). Ama ko posledna nekobor berša, angleder o Erusalim te ovel uništimo, o hristijanja valjani sine panda poviše te sikaven phralikano mangipe hem gostoprimstvo.c (Čitin Evreija 13:1-3.) O isto ka važinel amenge da džikote ka trajnel i bari nevolja.

15. Soske o hristijanja valjangje te sikaven phralikano mangipe hem gostoprimstvo otkeda našle?

¹⁵ Keda i rimsko vojska opkolingja o Erusalim hem palo adava taro jekh puti cidingja pe, o hristijanja našle hem lele pea hari bukja (Mat. 24:17, 18). Valjani sine te pomožinen jekh jekheske džikote džana sine ko planine hem džikote navikninena pe sine ko nevo than. Poviše phralenge hem phenjenge valjangja hajbe, šeja hem than živibaske, a adava dengja prilika e hristijanenge te sikaven iskreno phralikano mangipe hem gostoprimstvo agjaar so ka poddržinen pe jekh jekhea hem ka delinen adava so sine len (Tit 3:14).

16. Sar šaj te sikava mangipe sprema o phralja hem phenja kolenge so valjani amari pomoš? (Dikh hem i slika.)

¹⁶ Pouka: O mangipe pottikninela amen te pomožina amare phralenge hem phenjenge keda adava valjani. But phralja hem phenja sine spremna te grižinen pe bašo duhovna hem materijalna potrebe ple phralengere kola so našle bašo vojne ili prirodna katastrofe. Jekh phen tari Ukraina koja so mukhlja plo kher baši vojna, vakergja: „Osetingjem e Jehovaskoro vas sar vodinela amen hem pomožinela amenge preku amare phralja. Ola but šukar dodžakergje amen hem pomožingje amen ki Ukraina, ki Ungarija, a akana hem akate ki Germanija“. Okola so sikavena gostoprimstvo sprema o phralja hem o phenja hem grižinena pe bašo lengere potrebe tane alatke ko e Jehovaskere vasta (Izr. 19:17; 2. Kor. 1:3, 4).

17. Soske tano važno panda akana te sikljova te sikava phralikano mangipe hem gostoprimstvo?

¹⁷ Sigurno ki idnina ka valjani but poviše te pomožina jekh jekheske nego so keraja akana (Avak. 3:16-18). O Jehova panda akana obučinela amen te sikljova te sikava phralikano mangipe hem gostoprimstvo, osobine kola so but ka valjanen amenge ko adava vreme.

SO ADŽIKERELA AMEN

18. Sar šaj te dža palo e hristijanengoro primer taro prvo veko?

¹⁸ Sar so sikavela i istorija, o hristijanja kola so našle ko planine uspejngje te spasinen pe keda o Erusalim sine uništimo. Ola mukhle i diz, ama o Jehova nikogaš na mukhlja len. So šaj te sikljova taro lengoro primer? Na džanaja točno so sa ka slučinel pe ki idnina. Ama, o Isus predupredingja amen te ova spremna (Luka 12:40). Isto agjaar, o Pavle dengja sovet ko pismo so pišingja le dži ko Evreija. Adava sovet važinela hem bašo amaro vreme sar so važinela sine ko prvo veko. Isto agjaar, o Jehova uverinela amende da kaj nikogaš nane te mukhel amen hem nikogaš nane te iranel amenge plo dumo (Evr. 13:5, 6). Adaleske, ponadari da edvaj te adžikera i diz so ka ačhol — e Devleskoro Carstvo — hem te uživina ko blagoslovija kola so ka anel len ov (Mat. 25:34).