AČHOVEN DŽANGAVDE!
I religija hem i vojna ki Ukraina — so vakerela i Biblija?
Dikh so vakergje nesave religiozna vodačija baši vojna ki Ukraina:
„O poglavari tari Rusko pravoslavno crkva, o patrijarho o Kiril, na vakergja ništo bašo adava so kerela i Rusija... Leskiri crkva ponadari da širinela hovavne informacie baši Ukraina, hem o Putin koristinela akaja propaganda te opravdinel i vojna“ (EUobserver, 7 mart 2022).
„O patrijarho o Kiril javno opravdingja adava so kerela i Rusija ki Ukraina adalea so vakergja kaj akaja vojna tani protiv o grevo“ (AP News, 8 mart 2022).
„O poglavari tari Ukrainsko pravoslavno crkva, o mitropolit Epifanij taro Kiev, ponedelnik blagoslovingja i vojna ple narodoskiri protiv o ruska vojnikija... Ov vakergja kaj nane grevo te mudaren pe ruska vojnikija“ (Jerusalem Post, 16 mart 2022).
„Amen poddržinaja e Ukrainsko vojska hem sa e manušen so borinena pe te braninen amari phuv. Mangaja te da len e Devleskoro blagoslov džikote braninena i Ukraina taro dušmanja hem molinaja amen lenge“ (Izjava taro Ukrainsko sovet e crkvengoro hem relgiozna organizaciea, 24 fevruari 2022).
So mislinea, dali o religie kola so vakerena kaj džana palo e Isuseskoro primer valjani te pottikninen ple vernikon te džan ki vojna? So vakerela i Biblija bašo adava?
I religija hem o vojne — so vakerela i istorija?
I istorija sikavela kaj o religie but puti poddržingje hem opravdingje o vojne, pa čak pottikningje e manušen te džan ki vojna, a ko isto vreme kerena pe kaj mangena o mir. Beršencar, e Jehovaskere svedokija pomožinena e javerenge te dikhen kobor tane licemerna o religie. Te dikha nesave primerija kola tane spomnime ko amare publikacie.
I statija „Krstonosna vojne — tragično iluzija“ sikavela kaj i Rimokatoličko crkva tani odgovorno bašo bare mudariba so sine kerde ko anav e Devleskoro hem e Hristoseskoro.
I statija „I katoličko crkva ki Afrika“ kerela lafi kaj o religie na čhinavgje i vojna maškar o plemija, pa čak na čhinavgje ni o genocid.
O statie „Dali i religija tani odgovorno?“, „I uloga e religijakiri ko vojne“, hem „Vojna koja so meningja o sveto“ objasninena sar o katolička, o pravoslavna hem o protestantska sveštenikija poddržingje o solduj strane ko but vojne.
Dali valjani o hristijanska religie te poddržinen o vojne?
So sikavgja o Isus: „Mang tle pašutne sar korkori tut“ (Matej 22:39). „Mangen tumare dušmanen“ (Matej 5:44-47).
Razmislin: Dali šaj jekh religija te vakerel kaj ikerela pe ko e Isuseskere zapovedija bašo mangipe, a ko isto vreme pottikninela ple vernikon te mudaren ki vojna? Te šaj te džane o odgovor čitin o statie „I šukar religija sikavela te manga e javeren“ hem „Šaj li te mange e dušmanen?“
So vakergja o Isus: „Mlo Carstvo nane delo taro akava sveto. Te ovel sine mlo Carstvo delo taro akava sveto mle sluge ka borinen pe sine te na ovav predajmo“ (Jovan 18:36). „Sarine so astarena pe ko mači, taro mači ka meren“ (Matej 26:47-52).
Razmislin: Ako o hristijanja na smejngje te borinen pe te šaj te braninen e Isuse, dali valjani te borinen pe tari bilo koja javer pričina? Čitin i statija „Dali o hristijanja valjani te borinen pe?“ te šaj te dikhe sar o hristijanja taro prvo veko verno džana sine palo e Isuseskoro primer hem ikerena pe sine ko adava so ov sikavela.
So ka ovel e religiencar kola so pottikninena o vojne?
I Biblija sikavela kaj o Devel otfrlinela o religie so vakerena kaj džana palo primer e Isuseskoro, ama na ikerena leskere sikljojba (Matej 7:21-23; Tit 1:16).
Ko lil Otkrovenie vakerela kaj anglo Devel o religie tane odgovorna bašo sa o manuša so sine mudarde ki phuv (Otkrovenie 18:21, 24). Te šaj te džane soske, čitin i statija „Soj tano o Baro Vavilon?“
O Isus sikavgja kaj sa o religie kola so otfrlinela len o Devel ka oven uništime adaleske so kerena lošna bukja, isto sar so „sekova kaš so na dela šukar plodi, čhinela pe hem frdela pe ki jag“ (Matej 7:15-20). Ako mangea te džane sar ka ovel adava, čitin i statija „O krajo e hovavne religijakoro tano paše!“.
O slike tane lende, taro levo ko desno: Photo by Sefa Karacan/Anadolu Agency/Getty Images; Maxym Marusenko/NurPhoto via Getty Images
a Ko Ukrainsko sovet e crkvengoro hem relgiozna organizacie (UCCRO) vklučime tane 15 crkve hem verska zaednice, maškar lende tane i Pravoslavno, Grčkokatoličko hem Rimokatoličko crkva, protestantska hem evangelistička crkve, a isto agjaar o evrejska hem o muslimanska verska zaednice.