Šaj li o manuša te čhiven krajo e vojnenge hem e nasilna konfliktenge?

O VLASTIJA PROBINENA TE KEREN POŠUKAR I EKONOMIJA

Koja tani i cel? Te keren o manuša te živinen pošukar. Akava šaj te pomožinel te na ovel ili te namalinel pe i ekonomsko razlika koja so šaj te ovel i glavno pričina bašo konfliktija.

Soske tano pharo adava? Adava rodela taro vlade te meninen o način sar trošinena o pare. Proceninela pe kaj ko 2022 berš ko celo sveto sine trošime 34,1 milijarde amerikanska dolarija ko bukja so ka pomožinen e manušenge ko poviše thana te ovel len pošukar životo. Ama, adava tano samo 0,4 posto taro pare kola so adava berš sine trošime baši vojska.

„Trošinaja but poviše pare hem javera vredna bukja te šaj te rešina o konfliktija nego te šaj te čhinava len hem te kera mir“ (Antonio Gutereš, generalno sekretari ko Obedineta nacie).

So vakerela i Biblija: O svetska vlade hem o institucie šaj te pomožinen e čorolenge, ama nikogaš nane te uspejnen celosno te čhinaven o čorolipe (5. Mojseeva 15:11; Matej 26:11).

O VLASTIJA PROBINENA TE KEREN MIR PREKU DOGOVORIJA

Koja tani i cel? Ko mirno način te čhinaven ili te rešinen o problemija agjaar so ka keren lafi baši situacija hem ka složinen pe te keren bukja so ka koristinen e solduje stranenge.

Soske tano pharo adava? Jekh ili poviše strane šaj te na mangen te keren lafi bašo adava, te keren kompromis ili te prifatinen dogovor. A o dogovor bašo mir lokheste šaj te phagel pe.

„O političko dogovor na uspejnela sekogaš. O dogovor so anela pe ko krajo tari nesavi vojna šaj ma te ovel fer, a adava pokasno šaj te kerel panda pobaro konflikti“ (Rejmond Smit, Amer­i­can Diplomacy).

So vakerela i Biblija: O manuša valjani te roden mir (Psalm 34:14). Ama but džene avdive „nane verna... nane spremna bašo bilo savo dogovor... predavnikija“ (2. Timotej 3:1-4). Asavke osobine čhinavena e iskrena politička vodačen te rešinen o konfliktija.

O VLASTIJA PROBINENA TE NA PROIZVEDINEN ORUŽJE

Koja tani i cel? Te namalinel pe ili te cidel pe o oružje, posebno nuklearno, hemisko hem biološko oružje.

Soske tano pharo adava? O države but puti na mangena te čhinaven te proizvedinen oružje soske darana kaj ka našaven mokj ili but lokheste šaj te napadinen len o javera. Čak te ciden da sa o oružje nane te rešinen o pričine soske o manuša borinena pe.

„But taro dogovorija hem vetuvanja te na proizvedinel pe oružje so sine kerde ko krajo tari Studena vojna na ispolningje pe. Ki lende sine vklučime praktična čekorija te šaj te namalinen pe o opasnotija, te rešinen pe o tenzie maškar ko narodija kola so ko krajo bi anena sine dži ko pobezbedno hem posigurno sveto“ (Securing Our Common Future: An Agenda for Disarmament).

So vakerela i Biblija: O manuša valjani te mukhen o oružje hem te „kovinen pumare mačija ko plugija“ (Isaija 2:4). Ama nane dovolno samo adava, soske o nasilstvo počminela taro e manušeskoro vilo (Matej 15:19).

O VLADE PROBINENA TE KEREN ORGANIZACIE BAŠI BEZBEDNOST

Koja tani i cel? O vlade složinena pe te pomožinen pe jekh jekhea te šaj te braninen pe taro protivnikija. Ustvari, jekh protivniko nane te počminel vojna ako adava značinela kaj ka borinel pe poviše državencar kola soj zaedno.

Soske tano pharo adava? Adava so o vlade kerena dogovorija te šaj te braninen pe taro nesavo protivniko nane garancija bašo mir. O države na ikerena pe sekogaš ko ple obvrske, a ni palem složinena pe bašo adava sar hem keda te keren nešto protiv okola so napadinena len.

„Iako i liga e narodongiri hem o Obedineta nacie but trudingje pe te pomožinen e državenge te keren organizacie maškar peste, akala organizacie na uspejngje te čhinaven i vojna“ (En­cy­clo­pe­dia Bri­tan­ni­ca).

So vakerela i Biblija: But puti tano pošukar keda poviše manuša sorabotinena zaedno (Propovednik 4:12). Ama našti te očekujna o manušikane institucie te anen trajno mir hem sigurnost. „Ma te ovel tumen doverba ko mokjna manuša ili ko bilo savo javer manuš, kova so našti te spasinel tumen! Keda merela, ov iranela pe ki phuv; ko adava dive čhinavgjovena sa leskere misle“ (Psalm 146:3, 4).