Na očekujindžum so o Jehova odobor ka blagoslovini man

Ked uljum pionir, ni na mislindžum so mo dživdipe odobor ka menini pe (Ef. 3:20). Ama, šaj pučena tumen so ulo. Akana ka vačerav tumendže ando početak.

Bijandiljum ko Berlin, ki Nemačka, samo nekobor masekija palo odova so počmindža o Dujto svetsko maribe 1939. berš. Angljeder te završini pe o maribe 1945. berš, o Berlin hine bombardujimo. Ko jekh asavko napad hem amari ulica hine bombardujimi hem but čhera hine tharde. Odoljese, morandiljam te naša ko sklonište. Sebepi amari bezbednost, palo odova našljam ko Erfurt, ki diz kuri mi daj bijandilji.

Mi daj but manglja te arakhi o čačipe. Čitindža o knjige ando filozofija hem ko but avera religije rodindža odgovorija ko peklje pučiba. Ama, na hine zadovoljno odoljeja so arakhlja. Ko 1948. berš, duj e Jehovase svedokija alje ko amare udara. Mi daj vičindža ljen te khuven andre hem pučlja ljen but pučiba. Na nakhlja ni jekh sati, mi daj phendža maje hem me phenjače: „Arakhljum o čačipe!“ Sigate palo odova mi daj, mi phen hem me počmindžam te dža ko sastankija, ko Erfurt.

Ko 1950. berš, irindžam amen ko Berlin, hem uduri dželjam ki skupština Berlin Krojcberg. Palo odova, selindžam amen ko aver deo andi diz hem uduri dželjam ki skupština Berlin Tempelhof. Sar dželo o vreme, mi daj krstindža pe, ama me mislindžum so pana na hijum spremno. Sose?

SAR POBEDINDŽUM ODOVA SO HIJUM LJE LADŽUTNO HEM NEODLUČNO

Na napredujindžum but sigate, sose hijum lje but ladžutno. Duj berš dželjum ki služba e phraljencar, ama me na vačerdžum e manušencar. I situacija menindža pe ked počmindžum te družina man e phraljencar hem e phenjencar kola hine hrabra hem verna e Jehovase. Disave hine ko koncentraciona logorija ja ko phanljipe ki Istočno Nemačka. Avera rizikujindže piklji sloboda, adžahar so čorjalje ljegardže i literatura ki Istočno Nemačka. Oljengo primer hor utičindža upro mande. Odoljese razmislindžum, ako on rizikujindže po dživdipe hem pi sloboda sebepi o Jehova hem o phralja, tegani ni me na valjani te ladžav odobor.

Hari oslobodindžum man ked učestvujindžum ki jekh posebno propovedničko akcija ko 1955. berš. Ko ljil, kova hine objavimo ko Informator,a o phral Natan Nor, vačerdža so odija akcija hine jekh kotar najbari koja dži tegani hine organizujimi. Ov vačerdža ako bi sa o objaviteljija učestvujinena ki akija akcija, „odova bi ovela najšukar masek ki služba propovedanja ki istorija.“ Hem čače hine adžahar! Na nakhlja but, odlučindžum te predajinav man e Jehovase hem ko 1956. berš krstindžum man zajedno me dadeja hem me phenjaja. Palo odova, morandiljum te anav pana jekh važno odluka.

Sar nakhlje o berša, haljiljum so valjani te ovav pionir, ama pana hijum lje neodlučno. Sar prvo, odlučindžum te sikljovav sar šaj te činav disave proizvodija hem te biknav ljen e firmendže ko avera phuvja. Mangljum te sikljovav sar šaj pana pošukar te čerav mi buti angljeder so ka počminav te ovav pionir. Odoljese ko 1961. berš, prihvatindžum te čerav buti ko Hamburg, kuri tani najbari luka ki Nemačka. Odobor mangljum mi buti so na hine maje više važno mo cilj te ovav pionir. So me čerdžum?

Hijum but zahvalno e Jehovase so koristindža e phraljen te pomožinen man te haljovav so i najvažno buti tani te služinav e Jehovase. Nekobor meklje amala kola počmindže i pionirsko služba dindže maje šukar primer. Uzo odova, o phral Erik Mund, kova hine ko koncentraciono logor, ohrabrindža man te uzdajinav man ko Jehova. Ov vačerdža so ko koncentraciono logor, i vera kotar phralja kola oslonindže pe upro peste, na hine više zoralji. Ama, okola so uzdajindže pe upro Jehova ačhilje verna hem avera šajindže te osloninen pe upro ljende.

O phral Martin Pecinger, kova kasnije služindža ko Vodeće telo, nastavindža te hrabrini e phraljen e lafencar: „I najvažno osobina koja valjani te arakhen tani i hrabrost!“ Ked hor razmislindžum kotar akala lafija, dindžum otkaz hem uljum pionir ko jun, 1963. berš. Odija hine najšukar odluka koja andžum! Palo duj masek, čak angljeder so počmindžum te rodav buti, hijum lje vičimo te služinav sar specijalni pionir. Nekobor berša palo odova, na očekujindžum so o Jehova odobor ka blagoslovini man. Hijum lje vičimo ko 44. razred ki škola Galad.

I NAJVAŽNO BUTI KOJA SIKLJILJUM KO GALAD

„Ma odustajin sigate kotar tiklji dodela“ hine jekh andi najvažno buti koja sikljiljum posebno kotar o phralja Natan Nor hem Lajman Svingl. On ohrabrindže amen te ačhova ki amari dodela iako ka ovel pharo. O phral Nor vačerdža: „So ka ovel tuče najvažno? O melaljipe, o bube ja o čoroljipe? Ja ka dikhe o kašta, o luludža hem e bahtalje manušen? Sikljov te mange e manušen!“ Jekh dive, ked o phral Svingl objasnindža sose disave phralja sigate odustajindže, pherdilje ljese jačha asvencar. Naštindža te vačeri dži na smirindža pe. Odova pogodindža man ko vilo hem odlučindžum uvek te ovav verno e Hristese hem oljese verno phraljendže (Mat. 25:40).

Ked dobindžam amare dodele, disave betelitija pučlje amen kuri ka džan. Dži avera vačerdže kuri ka džan, on radujindže pe, sa dži me na phendžum so džava ko Kongo (Kinšasa). On trajindže hem samo phendže: „Oh, Kongo! O Jehova nek ovel tuvaja!“ Ko odova vreme, ko Kongo (Kinšasa) hine maribe hem disave manuša hine platime te mudaren averen. Ama, niked na bisterdžum odova so sikljiljum ko Galad. Hari palo odova so završindžam i škola Galad ko septembar 1967. berš, o phral Hajnrih Denbostel, o phral Klod Lindsi hem me podžindžam ki glavno diz ando Kongo, ki Kinšasa.

I DODELA KURI O MISIONARIJA BUT SIKLJILJE

Ked resljam ki Kinšasa, trin masek sikljiljam i francusko čhib. Palo odova, dželjam ki diz Lubumbaši, koja angljeder vičindža pe Elizabetvil. Odija diz hine uzi granica e Zambijaja, ko južno deo ando Kongo. Živindžam ko misionarsko čher kova hine ko centar.

Angljeder, ko but thana ki diz Lubumbaši, niko na propovedindža, odoljese odola manuša niked na šundže o šukar haberi. Na nakhlo but vreme, hine amen odobor biblijake kursija so naštindžam te resa te proučina sarinencar kola manglje te proučinen. Propovedindžam hem okoljendže kola čerdže buti ki vlada ja ki policija. But oljendar mothovdže baro poštovanje premalo e Devljeso Lafi hem odova so čeraja. But manuša vačerdže svahili čhib, odoljese o phral Klod Lindsi hem me sikljiljam odija čhib. Hari palo odova, dobindžam dodela te služina ki skupština koja vačeri svahili čhib.

Uzo odova so hine amen bare blagoslovija, hine hem pharipa. But putija, o mate vojnikija kola akhardže o pištoljija hem o nasilna policajcija, vačerdže hovajba protiv amende. Jekh dive, o naoružana policajcija khuvdže ko amaro sastanko kova hine ko misionarsko čher hem ljegardže amen ki policijsko stanica. Uduri čhivdže amen te beša ki phuv dži o deš o sati račate hem palo odova mukhlje amen.

Ko 1969. berš, počmindžum te služinav sar pokrajinsko nadgledniko. Podijekh puti, morandiljum phirindoj te nakhav bare čikalje drumija kuri hine bari čar. Odova hine normalno ki Afrika. Ko jekh gav, i khani hem olake piljičke khuvdže talo mo kreveti. Niked na ka bistrav olaki pišta sar vazdindža man ando sojbe. Isto adžahar, setinava man sar bešljam račate uzali jag hem vačerdžam e phraljencar kotar biblijako čačipe.

Jekh ando najbaro problemi hine o manuša kola čerdže pe soj tane e Jehovase svedokija, a hine deo andi grupa Kitavalab. Disave oljendar krstindže pe hem čak ulje starešine ki skupština. But oljendar kola hine sar garavde bara talo pani, na uspindže te hovaven e verno phraljen hem phenjen (Juda 12). O Jehova cidindža odolje manušen kotar skupština hem palo odova pobuter manuša počmindže te proučinen.

Ko 1971. berš, dobindžum dodela ki podružnica, ki Kinšasa. Uduri čerdžum ko odeljenje kuri resena hem bičhaljena pe o ljila, kuri naručini pe i literatura hem ko Službeno odeljenje. Ko Betel sikljiljum te organizujinav amari buti ko bare phuvja kola nane odobor barvalje. Podijekh puti, valjandža nekobor masekija te resel i pošta koja bičhaldžam e skupštinendže. I pošta ando avioni hine čhivdi ko čamco kova kurčencar hine zaglavimo ki čar. Ama, kova god problemi hine i buti završisalji.

But hine maje drago te dikhav sar o phralja ičerena bare kongresija, iako nane ljen odobor but pare. I bina čerdže upro termitska bregija, a e slonesi čar koristindže sar zidija hem pačardže la te šaj te čeren jastekija te bešen. Kotar bambus čerdže stubija, a e trskaja učhardže o krovija hem čerdže astalija. I kora kotar kaš čhindže ko sane delija hem koristindže la sar baskije (ekseri). Hijum lje oduševimo te dikhav oljenge šukar ideje kola koristindže te šaj te nakhen sa o pharipa. Odoljese but mangljum ljen. But nedostajindže maje ked dželjum ki aver dodela.

NEVI DODELA KI KENIJA

Ko 1974. berš, dobindžum nevi dodela ki podružnica ko Najrobi, ki Kenija. Hine amen but buti sose i podružnica ki Kenija nadgledindža o propovedibe ko deš phuvja. Ko disave oljendar amaro delo hine zabranimo. But putija bičhaldže man te posetinav odola phuvja, posebno i Etiopija. Uduri, amare phralja hine progonime hem nakhlje phare kušnje. But oljendar hine mučime ja phandlje, a disave hine mudarde. Ama, on ačhilje verna odoljese so hine paše e Jehovaja hem jekh jekheja.

Ko 1980. berš, mo dživdipe but menindža pe ked ženindžum man. Mi romni, i Gejl Mateson tani kotar Kanada. Amen hijam lje ko isto razred ki škola Galad. Pali škola, pisindžam jekh jekhese ljila. I Gejl služindža sar misionar ki Bolivija. Palo 12 berš, paljem resljam amen ko Njujork. Hari palo odova, venčisaljam ki Kenija. But hijum bahtalo so i Gejl uvek dikhela ko buča sar so o Jehova dikhela hem uvek hine zadovoljno odoljeja so hine la. Oj hem avdije tani mo šukar amal hem but podržini man.

Ko 1986. berš, dži služindžum ko Odbor ki podružnica, i Gejl hem me počmindžam te služina hem ki pokrajinsko služba. Dželjam ko but phuvja kola nadgledindža i podružnica ki Kenija.

Pana akana setinava man sar čerdžam o pripreme e kongresese ki Asmara (akana Eritreja) ko 1992. berš, ked amaro delo na hine zabranimo uduri. Nažalost, naštindžam te arakha ništa pošukar kotar jekh ambar kova avrijal dičhilo pološno nego li andral. Ko dive ked o kongres počmindža, hijum lje iznenadimo sar o phralja čerdže odova than te ovel dostojno te obožavini pe o Jehova. But porodice andže disave šuže materijalija hem odoljeja učhardže sa odova so na dičhilo šukar. Uživindžam ko konges kuri alje 1 279 phralja hem phenja.

I pokrajinsko služba hine baro izazov, sose svako kurko hijam lje ko različita thana. Jekh puti sučam ko baro hem šužo čher uzo okeani, a aver puti ki šupa ko radnička kampija, kaj o toalet hine pobuter ando 100 metrija dur. Kuri god služindžam odova so niked na bisterdžam hine i služba e revno pionirencar hem e objaviteljencar. Ked dobindžam aver dodela morandiljam te ačhava bute amaljen kola but ka nedostajinen amendže.

HINE AMEN BARE BLAGOSLOVIJA KI ETIOPIJA

Kotar 1987. dži o 1992. berš, amare aktivnostija više na hine zabranime ko nekobor phuvja kola nadgledini i podružnica kotar i Kenija. Odoljese, phravdilje neve podružnice. Ko 1993. berš dobindžam i dodela te služina ki podružnica Adis Abebi, ki Etiopija, kuri amari služba čerdža pe čorjalje, a akana više nane zabranimi.

O Jehova blagoslovindža amari služba ki Etiopija. But phralja hem phenja ulje pionirija. Kotar 2012, svako berš pobuter ando 20 posto objaviteljija služindže sar stalna pionirija. Odola phralja sikljilje but kotar teokratska škole hem hine čerde pobuter ando 120 dvorane. Ko 2004. berš, i Betelsko porodica selindža pe ko neve objektija, a i Kongresno dvorana koja hine čerdi odothe hine baro blagoslov.

Sar nakhlje o berša, i Gejl hem me ačhiljam but šukar amala e phraljencar hem phenjencar kotar i Etiopija. Amen but mangaja ljen sose tane odobor šukar. Sebepi amaro sastipe morandiljam te selina amen ki podružnica, ki Nemačka. Odothe o phralja but brininena pe amendže, ama uvek ka nedostajinen amendže amare amala kotar i Etiopija.

O JEHOVA DINDŽA TE BARJOL

Lično doživindžam sar o Jehova dindža te barjol oljeso delo (1. Kor. 3:6, 9). Na primer, ked prvo puti propovedindžum okoljendže so alje kotar Ruanda ko Kongo te arakhen o bakar, tegani na hine objaviteljija ki Ruanda. Akana isi prekalo 30 000 phralja hem phenja ki odija phuv. Ko 1967. berš, ko Kongo (Kinšasa) hine 6 000 objaviteljija. Akana isi oko 230 000, a pobuter ando jekh milioni manuša alje ko Spomen-svečanost ko 2018. berš. Ko sa o phuvja kola nadgledindža i podružnica ki Kenija, o broj ando objaviteljija barilo prekalo 100 000.

Prekalo 50 berš angljeder, o Jehova koristindža različita phraljen te pomožinen man te počminav i pionirsko služba. Iako pana hijum ladžutno, sikljiljum te uzdajinav man ko Jehova. Odova so sikljiljum ki Afrika pomožindža man te ovav postrpljivo hem zadovoljno. Mi romni hem me, hijam zahvalna e phraljendže hem e phenjendže so mothovdže amendže gostoljubivost, so hine istrajna hem verna e Jehovase. But hijum zahvalno e Jehovase so mothovdža maje nezasluženo šukaripe. Čače na očekujindžum so o Jehova odobor ka blagoslovini man (Ps. 37:4).