Pomožin e manušendže kola na verujinena ko Devel

1. Kola promene ulje ko disave phuvja ko poslednja berša?

ANGLJEDER but manuša ko sveto hine ki disavi religija. Ama, ko poslednja berša dikhaja bari promena. Sa pobuter hem pobuter manuša nane ki nijekh religija. U stvari, ko disave phuvja but manuša phenena so nane ki nijekh religijab (Mat. 24:12).

2. Sose o manuša na verujinena ko Devel?

² Sose odobor but manuša phenena so nane religiozna?c Disave dikhena samo peklje problemija ja sar te zadovoljinen kokri pes (Luka 8:14). Nesave kola angljeder verujindže ko Devel, akana više na verujinena. A avera verujinena ko Devel, ama mislinena so i religija tani but purani hem nane odobor važno. Isto adžahar, so nane više korisno, na složini pe e nauka hem našti te objasnini pe. Kotar pe amala, pe učiteljija ja e manušendar ki televizija šundže so o dživdipe ulo slučajno. Ama, na šundže but odoljestar sose valjani te verujinen ko Devel. Disave tane holjame upro e religijake vođe sebepi so on rodena pare hem položaj. Ko disave phuvja, o vlastija čhivdže zakonja koljencar na mukhena e manušen slobodno te služinen e Devljese.

3. Ko so ka pomožini amen akava članko?

³ O Isus zapovedindža: „Džan hem čeren učenikonen ando manuša kotar sa o narodija“ (Mat. 28:19). Sar šaj te pomožina e manušendže kola nane religiozna te sikljon te mangen e Devlje hem te oven e Hristese učenikija? Najangljeder, valjani te haljova so e manušesi reakcija zavisini ando odova kuri ov barilo. Na primer, o manuša kotar Evropa na ka reagujinen ko isto način sar o manuša kotar Azija. Sose? Ki Evropa, but manuša džanena diso andi Biblija hem šundže so o Devel sa stvorindža. Ama, ki Azija, but manuša hari ja ništa na džanena andi Biblija hem na verujinena so isi Stvoritelj. Ko akava članko ka dikha sar te pomožina e manušendže, bizi razlika kotar tane hem ko so verujinena.

DE SA TUTAR TE OVE POZITIVNO

4. Sose valjani te ova pozitivna?

⁴ Ov pozitivno. Svako berš, o manuša kola na verujindže ko Devel ovena e Jehovase svedokija. But džene ičerdže pe ko bare moralna merilija hem hine holjame upro e religijake vođe sose jekh vačerena, a aver čerena. A disave na ičerdže pe ko moralna merilija hem but oljendar hine ljen lošna navike kola valjandže te čhinaven. Odoljese so o Jehova pomožini amen, šaj te ova sigurna so ka arakha okoljen kola ispravno dikhena ko večno dživdipe (Dela 13:48; 1. Tim. 2:3, 4).

5. Sose o manuša but putija šukar reagujinena ked propovedinaja oljendže?

⁵ Ov ljubazno hem taktično. But putija, o manuša šukar reagujinena ked propovedinaja, na sebepi odova so phenaja, nego sar phenaja. E manušendže sviđini pe ked amen hijam ljubazna, taktična hem ked iskreno hijam zainteresime oljendže. Amen na mangaja zorjeja te čhiva ljen te šunen amen, nego pokušinaja te haljova sar on dikhena ki religija. Na primer, disave na mangena te vačeren ando Devel nekasa kas na pendžarena. A avera mislinena so nane pristojno te puče e manuše da li verujini ko Devel. Disave ladžana ako avera ka dikhen ljen so čitinena i Biblija, posebno e Jehovase svedokoja. Kova god razlog te ovel, amen daja sa amendar te haljova ljen (2. Tim. 2:24, fusn.).

6. Sar o apostol Pavle menindža o način sar vačerdža e manušencar, hem sar šaj amen te čera sar oljeste?

⁶ So šaj te čera ako nekase na sviđini pe ked koristinaja o lafija sar soj tane „Biblija“, „stvorime“, „Devel“, ja „religija“? Šaj te čera odova so čerdža o apostol Pavle hem te menina o način sar vačeraja oljencar. Ked vačerdža e Jevrejencar, o Pavle koristindža i Biblija. Ama, ked ko Areopag vačerdža e manušencar kola hine grčka filozofija, ov na phendža ljendže so odova tano andi Biblija (Dela 17:2, 3, 22-31). Sar šaj amen te čera sar o Pavle? Ako vačeraja jekhe manušeja kova na prihvatini i Biblija, bi ovela pošukar te na phena ljese so odova so vačeraja tano andi Biblija. Ako mislineja so o manuš ka ladžal so avera ka dikhen lje so čitini i Biblija tuvaja, pokušin te mothove ljese o stihija ko tablet ja ko telefoni adžahar te na primetinen avera.

7. So amen valjani te čera te šaj te oponašina e Pavleso primer ando 1. Korinćanima 9:20-23?

⁷ Haljov hem šun. Amen valjani te haljova kola buča utičindže upro manuša (Posl. 20:5). Te dikha paljem e Pavleso primer. Ov barilo maškaro Jevreja. Ama, ov valjandža te menini po način sar propovedini ked vačerdža okoljencar kola na hine Jevreja. On džandže hari ja ništa ando Jehova hem andi Biblija. Te šaj pošukar te haljova so o manuša mislinena hem sar osetinena pe, šaj ka valjani te istražina ja te vačera nekasa andi skupština kova tano iskusno. (Čitinen 1. Korinćanima 9:20-23.)

8. Sar šaj te počmina te vačera andi Biblija?

⁸ Amaro cilj tano te arakha e „dostojno“ manušen (Mat. 10:11). Te šaj te čera odova, amen valjani te puča e manušen so mislinena hem palo odova te šuna ljen. Jekh phral ki Engleska pučela e manušen sar šaj te ovel ljen bahtalo brak, sar te barjačeren peklje čhaven ja sar te istrajinen iako isi nepravda. Palo odova so šunela ljen, ov phenela: „So mislinena kotar akava savet kova tano pisimo angljeder 2 000 berša?“ Tegani, bizo te phenel o lafi Biblija, ov čitini ljendže jekh šukar birimo stiho ko poklo telefoni.

SAR TE RESA DŽI E MANUŠENGO VILO

9. Sar šaj te pomožina e manušendže kola na mangena uvek te vačeren amencar kotar Devel?

⁹ Isi manuša kola na mangena te vačeren kotar Devel. Ama, amen šaj te resa dži oljengo vilo adžahar so ka vačera kotar buča kola on pendžarena. Disave manuša mangena i priroda. Odoljese, šaj te phena: „Ked o naučnikija čerena neve buča, on but puča samo kopirinena odova so već isi ki priroda. Na primer, o manuša kola čerena mikrofonija sikljona but ando kana. A okola so čerena kamere sikljona but ando jačha. So mislineja, ko čerdža i priroda? Da li i priroda ulji kokri pestar, neko čerdža la ja diso aver?“ Palo odova so šukar šunaja, šaj te phena: „Ako o školujime manuša sikljona kotar odova sar tane čerde o kana hem o jačha, tegani pučaja amen kastar on sikljona. Maje hine but zanimljivo so pisindža jekh manuš kova živindža but berša angljeder: ’Da li okova kova čerdža o kan, našti te šunel? Da li okova kova čerdža i jakh, našti te dikhel?‘ Isto adžahar, phenela: ’Ov tano okova kova sikavi e manušen te ovel ljen džandipe.‘ Disave naučnikija isi ljen slično mišljenje sar akava manuš“ (Ps. 94:9, 10). Palo odova, šaj te mothova oljendže jekh film kotar sajt jw.org^® ko deo „Intervjui i životne priče“ ki serija ando filmija „Poreklo života“. (Dža ki srpsko čhib ko PUBLIKACIJE > FILMOVI.) Ja šaj te da ljen i brošura Da li je život nastao stvaranjem? ja Poreklo života – pet pitanja koja zaslužuju odgovor.

10. Sar šaj te vačera nekasa kova na mangela te vačeri kotar Devel?

¹⁰ But manuša mangena pošukar budućnost. Ama, darana so i phuv ka ovel uništimi ja so ka ovel asavki so našti te živini pe upro late. Jekh pokrajinsko nadgledniko ki Norveška phenela so o manuša kola na mangena te vačeren kotar Devel, mangena te vačeren kotar odova so ovela ko sveto. Ked resela nekas ov pozdravini lje hem pučela: „So mislineja, da li šaj te ovel amen pošukar budućnost? Da li šaj te nadina amen so o političarija, o naučnikija ja neko aver ka čerel odova?“ Ked šukar šunela ljen, ov čitini ja citirini jekh stih kova vačeri kotar pošukar budućnost. Disave tane iznenadime so e biblijake proročanstvija phenena so i phuv na ka ovel uništimi hem so o šukar manuša ka živinen večno upro late (Ps. 37:29; Prop. 1:4).

11. Sose amen valjani te koristina različita načinja dži vačeraja e manušencar, hem sar šaj te oponašina e Pavleso primer kova pisini ko Rimljanima 1:14-16?

¹¹ Amen valjani te koristina različita načinja dži vačeraja e manušencar. Sose? Odoljese so, svako manuš tano averčhane. Diso so ka zanimini jekhe manuše, avere šaj ka cidel ando odova te šunel. Disave na mangena te vačeren ando Devel ja andi Biblija, ama avera pobuter mangena te vačeren kotar avera buča. Koja god situacija te ovel, amen valjani te vačera sarinencar. (Čitinen Rimljanima 1:14-16.) Naravno, amen na valjani te bistra so o Jehova čerela o čačipe te barjol ko vilo okoljengo kola mangena odova soj tano ispravno (1. Kor. 3:6, 7).

SAR TE VAČERA O ŠUKAR HABERI E MANUŠENDŽE ANDI AZIJA

12. Sar šaj te pomožina e manušendže kotar i Azija koljen na sikavdže so postojini o Stvoritelj?

¹² Ko celo sveto, but objaviteljija resena e manušen kola tane andi Azija. Ama, hem okoljen kola avena ando phuvja kuri o zakon na mukhela e manušen slobodno te služinen e Devljese. Ko but države ki Azija, but manuša niked čače na razmislindže odoljestar da li postojini o Stvoritelj. Disave mangena te džanen pobuter hem prihvatinena ked nudinaja ljendže biblijako kurs. Ama, avera šaj ko početko nane zainteresime te sikljon diso nevo. Sar šaj te pomožina ljen? Disave iskusna objaviteljija počminena te vačeren oljencar sar pe amaljencar hem mothovena ljendže so čače brininena pe oljendar. Palo odova, šaj te vačeren sar odova so ičerdže pe ko biblijake načelija pomožindža oljendže te ovel ljen pošukar dživdipe.

13. So šaj te sviđini pe e manušendže andi Biblija? (Dikh i slika ko početko ando akava časopis.)

¹³ Bute manušendže sviđinena pe o mudra savetija andi Biblija (Prop. 7:12). Ko Njujork, jekh phen koja džala ko manuša kola vačerena kinesko mandarinsko čhib, phenela: „Mangava te mothovav so čače hijum zainteresimi oljendže hem šunava ljen. Ako šunava so akana sigende alje kotar aver phuv, tegani šaj te pučav ljen: ’Sar tano tumendže akate? Da li arakhljen buti? Da li tane o manuša akate šukar premalo tumende?‘“ Disavo puti akava pomožini la te vačeri oljendže diso andi Biblija. Ked tano ko than, akija phen pučela ljen: „So mislinena, koja tani najvažno buti so valjani te čera te šaj te ovel amen šukar odnos e manušencar? Da li šaj te mothovav tumendže jekh savet andi Biblija? Odothe pisini: ’Ked počmini i svađa, odova tano sar ked phravdžola i brana ko pani. Odoljese cide tut angljeder so počmini i svađa‘. So mislinena, da li šaj akava savet te pomožini amen te ovel amen šukar odnos averencar?“ (Posl. 17:14). Asavko način ka pomožini amen te dikha ko mangela te džanel pobuter.

14. Sar jekh phral ki Istočno Azija pomožini e manušendže kola na verujinena ko Devel?

¹⁴ Sar šaj te vačera okoljencar kola na verujinena ko Devel? Jekh phral, ki Istočno Azija, kova but vreme propovedini asavke manušendže, phenela: „Ked o manuš akate phenela ’Me na verujinava ko Devel‘, tegani mangela te phenel so na obožavini e devljen koljen but manuša obožavinena. Odoljese, složinava man so bute devljen čerdže o manuša hem so on na postojinena. But putija čitinava Jeremija 16:20: ’Šaj li e phuvjako manuš te čerel pese devljen, ked odola nane devela?‘ Palo odova pučava: Sar šaj te džana kova devel tano čače, a kolje devlje čerdža o manuš? Šukar šunava lje hem palo odova čitinava Isaija 41:23: ’Phenen amendže so ka ovel palo odova, pa ka džana so tumen hijen devela. Čeren diso, šukar ja lošno, pa sare ka dikha odova‘. Tegani, mothovava jekh primer ando odova so o Jehova phendža so ka čerel ki budućnost.‘“

15. So šaj te sikljova kotar o phral andi Istočno Azija?

¹⁵ Ked jekh phral ki Istočno Azija džala ko naknadna posete, ov phenela: „Mothovava oljendže nekobor primerija odoljestar kobor tane o savetija andi Biblija mudra hem sar disave e biblijake proročanstvija ispunindže pe. A disavo puti vačerava ando jekh zakon kova vladini ko svemir. Palo odova, mothovava sar sa akava sikavi amen so postojini o Stvoritelj. Ked o manuš prihvatini odija mogućnost so o Devel postojini, tegani počminava te mothovav oljese so i Biblija vačeri ando Jehova.“

16. Premalo Jevrejima 11:6, sose o manuša kola proučinena valjani te ovel ljen vera ko Devel hem ki Biblija? Sar šaj te pomožina ljen te barjačeren i vera?

¹⁶ Ked proučinaja e manušencar kola na verujinena ko Devel, valjani uvek te pomožina ljen te zorjačeren piklji vera ko odova so o Devel postojini. (Čitinen Jevrejima 11:6.) Isto adžahar, valjani te pomožina ljen te barjačeren pi vera ki Biblija. Odova ka rodel amendar te ponovina disave mislija nekobor putija. Svako puti ked proučinaja oljencar, valjani te vačera ando dokazija kola mothovena so i Biblija tani e Devljeso Lafi. Šaj ka valjani te vačera sar ispunindže pe e biblijake proročanstvija, sar i Biblija tani tačno ked vačeri andi nauka hem andi istorija hem sar šaj i Biblija te pomožini amen ko amaro dživdipe.

17. Sar ka utičini amaro mangipe upro manuša?

¹⁷ Amen pomožinaja e manušendže te oven e Hristese učenikija adžahar so mothovaja oljendže mangipe, bizi razlika da li verujinena ko Devel ja na (1. Kor. 13:1). Dži sikavaja ljen, amaro cilj tano te mothova ljendže so o Devel mangela ljen hem mangela amen te manga olje. Svako berš, but manuša kola angljeder na verujindže ko Devel, akana krstindže pe sebepi so barjačerdže po mangipe premalo Devel. Ov pozitivno, mothov mangipe hem viljestar brinin tut sa e manušendže. Šun ljen hem de sa tutar te šaj te haljove ljen. Teklje primereja sikav ljen te oven e Hristese učenikija.