A „kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe” — Wan leri di abi en fondamenti na tapoe bijbel?
GI SO wan 50.000 sma na a Owstoesei Sjoro foe Amerkankondre, 22 oktober 1844 ben de wan dei pe den ben froewakti foeroe. William Miller, a kerki fesiman foe den, ben taki dati Jesus Krestes ben o kon baka tapoe a dei dati srefi. Den Millersma, soleki fa sma ben kari den, ben wakti na ini den konmakandra presi foe den te leki neti ben doro. Ma di deibroko, Masra no ben kon ete. Di a froewakti foe den no ben kon troe, den ben go na oso baka èn baka dati den ben memre a dei dati leki „A bigi dei di froewakti no ben kon troe”.
Ma sjatoe baka dati, howpoe ben kon ini a presi foe a kon di froewakti no ben kon troe. Wan jongoe oema di ben nen Ellen Harmon ben overtoigi wan pikin groepoe Millersma taki Gado ben sori en na ini fisjoen taki den ben bereken a ten boen. A ben bribi taki wan prenspari sani ben pasa a dei dati — na a ten dati, Krestes ben go na ini „a moro santa presi foe a hemel santapresi”.
Moro leki tin jari baka dati, na Adventist preikiman James White (di ben trow nanga Ellen Harmon) ben kon feni wan toe wortoe foe sori san ben de a wroko di Krestes ben doe sensi oktober 1844. Na ini a Review and Herald foe 29 januari 1857, White ben taki dati Jesus ben bigin nanga wan „kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe”. Èn disi tan wan fondamenti bribi na mindri so wan seibi miljoen sma di e kari densrefi Seibidei Adventistsma, e bribi.
Ma wan toe lespeki sabiman foe na Seibidei Adventist (SDA) Kerki aksi densrefi efoe a „kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe” na wan leri di abi en fondamenti na tapoe bijbel. Foe san ede den e tweifri na disi? Efoe joe ben de wan Seibidei Adventistsma, dan joe ben o broko joe ede nanga na aksi disi. Ma fosi, san na a „kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe”?
San na en?
A moro prenspari tekst di den e kari foe horibaka gi a leri disi na Danièl 8:14. Drape wi e leisi: „A ben taigi mi: Te leki toe doesoen nanga dri hondro dei; dan a santapresi sa kon krin” (King James Version). Foe den wortoe ede, „a santapresi sa kon krin”, meki foeroe Adventistsma e taki dati wan konèksi de na mindri a vers disi nanga Lefitikus kapitel 16. A e taki foe a krin di a djoe granpriester ben krin a santapresi tapoe a Verzoendei. Den e taki toe dati den wortoe foe Danièl abi konèksi nanga Hebrew kapitel 9, pe e taki foe Jesus leki a Moro Bigi Granpriester na hemel. Wan SDA sabiman e taki dati a prakseri disi abi en gron tapoe a fasi di den e kari „boeweisi-tekst”. Wan sma di e gebroiki a fasi disi, e feni „wan seiker wortoe leki santapresi na ini Dan. 8:14, a srefi wortoe na ini Lef. 16, a srefi wortoe na ini Hebr. 7, 8, 9” èn e kon na a bosroiti „taki ala den tekst e taki foe a srefi sani”.
Den Adventistsma e prakseri so: Priester foe owroeten Israèl ben doe na aladei diniwroko na ini a tempel pisi di den e kari a Santapresi, san ben abi leki bakapisi taki sma ben kisi pardon foe sondoe. Tapoe a Verzoendei, a granpriester ben doe wan alajari diniwroko na ini a Moro Santapresi (a moro inisei kamra foe a tempel) san ben abi leki bakapisi taki sondoe ben figi poeroe. Den e kon na a bosroiti taki a priesterwroko foe Krestes na hemel ben abi toe pisi ten. A fosiwan ben bigin di Jesus ben opo go na hemel na ini a fosi jarihondro, a ben kon na wan kaba na ini 1844, èn a ben abi leki bakapisi taki sma kisi pardon gi sondoe. A di foe toe wan, noso „pisi ten foe kisi kroetoe,” ben bigin 22 oktober 1844, a e go doro te leki now, èn a sa abi leki bakapisi taki sondoe sa figi poeroe. Fa disi e pasa?
Sensi 1844, den e taki dati Jesus e ondrosoekoe den sani di ala sma, di e kari densrefi bribisma, doe na ini den libi (fosi a di foe den dedewan, baka dati a di foe den libiwan), so taki a kan si efoe den sma e froedini têgo libi. Na ondrosoekoe disi na a „kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe”. Baka te sma kisi kroetoe na a fasi dati, dan den sondoe foe den sma di e pasa a tesi disi, e figi poeroe foe den boekoe pe sani skrifi foe den. Ma soleki fa Ellen White ben tjari kon na krin, dan den sma di no e pasa a tesi disi, sa meki taki ’a nen foe den e figi poeroe foe a boekoe foe libi’. So boen, „gi den alamala wan bosroiti sa teki kaba fa a tamara foe den sa de, efoe den sa kisi libi noso efoe den sa dede”. Tapoe a momenti dati, a hemel santapresi e kon krin èn Danièl 8:14 e kon troe. Dati na san den Seibidei Adventistsma e leri. Ma a SDA poeblikâsi Adventist Review e erken: „Den wortoe wan kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe no de foe feni na ini bijbel.”
A tongo sabidensi no e horibaka gi a leri disi
A leri disi trobi wan toe Adventistsma. „Historia e sori,” na so wan sma di ben teki notisi foe sani e taki, „taki den loyaal fesiman na ini a groepoe foe wi broeja srefisrefi di den ben loekoe a sani di wi gwenti leri foe wan kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe.” Na ini den jari di no pasa so langa ete, na so a e taki moro fara, a broeja kon tron degedege di sabiman ben bigin „tweifri na den foeroe stonfoetoe di abi foe doe nanga a fasi fa wi gwenti froeklari a tori foe a santapresi”. Kon meki wi go ondrosoekoe toe foe den stonfoetoe now.
A fosi stonfoetoe: Den e taki dati Danièl kapitel 8 abi wan konèksi nanga Lefitikus kapitel 16. Toe bigi problema e swaki a prakseri disi — a tongo nanga a kontekst. Na a fosi presi, loekoe a tongo. Den Adventistsma e bribi taki a ’santapresi di kon krin’ na ini Danièl kapitel 8 na a profeiti kontroe foe a ’santapresi di kon krin’ na ini Lefitikus kapitel 16. A kroederi disi ben gersi wan sani di sma ben kan bribi, te leki den sma di e doe vertaalwroko ben kon sabi taki „kon krin” na ini a King James Version na wan fowtoe vertaling foe wan fasi foe a Hebrew werkwortoe tsadaq (san wani taki „foe de regtfardiki”) soleki fa Danièl 8:14 e gebroiki en. Anthony A. Hoekema, profesor tapoe a kontren foe theologie, e skrifi: „A de wan sari taki den ben vertaal a wortoe nanga kon krin, bika djaso den no e gebroiki a Hebrew werkwortoe di den e vertaal moro foeroe nanga kon krin [ta·herʹ] kwetikweti.”a Den e gebroiki a wortoe na ini Lefitikus kapitel 16 pe a King James Version e vertaal fasi foe ta·herʹ nanga „foe krin” èn nanga „de krin” (Lefitikus 16:19, 30). Foe dati ede, Dr. Hoekema e kon na a bosroiti nanga reti: „Efoe a de so, taki Danièl ben wani sori go na tapoe a sortoe krin di den ben doe na tapoe a Verzoendei, dan a ben o gebroiki taheer [ta·herʹ] na presi foe tsadaq [tsa·dhaqʹ].” Ma tokoe, tsa·dhaqʹ no de foe feni na ini Lefitikus, èn ta·herʹ no de foe feni na ini Danièl. A tongo sabidensi no e horibaka gi a leri disi.
San a kontekst e sori?
Now, loekoe a kontekst. Den Adventistsma e taki dati Danièl 8:14 na „wan groepoe wortoe di e tanapoe tapoe densrefi”, èn di no abi noti foe doe nanga den vers di de na en fesi. Ma joe e kisi a prakseri dati te joe e leisi Danièl 8:9-14 na ini a boksoe di poti djaso èn di nen „Danièl 8:14 nanga en kontekst”? Vers 9 e taki foe wan sma di e opo kon feti nanga trawan, wan pikin toetoe. Vers 10-12 e tjari kon na krin taki a sma disi di e opo kon feti nanga trawan, sa doe a santapresi wan ogri. Vers 13 e aksi: ’O langa na ogri disi sa go doro?’ Èn vers 14 e piki: „Te leki toe doesoen dri hondro neti nanga mamanten; èn seiker den sa tjari a santapresi kon na ini en joisti situwâsi.” A de krin, taki vers 13 e kon nanga wan aksi di e kisi wan piki na ini vers 14. A theoloogman Desmond Ford e taki: „Te joe e poeroe Dan. 8:14 foe a sani disi di den aksi, [„O langa?” vers 13], dan dati de a srefi leki te joe de na se sondro wan ankra, na ini a froeklari di joe wani froeklari sani foe bijbel.”b
Foe san ede den Adventistsma e poeroe vers 14 foe a kontekst? Foe no kon na wan bosroiti di kan meki den kisi sjen. A kontekst e taki dati na foe den sani ede di a pikin toetoe e doe, a santapresi e kon doti, soleki fa vers 14 e taki. Ma a leri foe a „kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe”, e taki dati foe den sani ede di Krestes e doe, a santapresi e kon doti. Den e taki dati na en e tjari den sondoe foe bribisma go abra na a hemel santapresi. So boen, san e pasa efoe den Adventistsma e teki a leri nanga a kontekst so srefi? Dr. Raymond F. Cottrell, wan Seibidei Adventistsma èn a sma di fosi ben de kompe skrifiman foe a SDA Bible Commentary, e skrifi: „Te wi e kori wisrefi taki a SDA fasi foe denki e ondrosoekoe Danièl 8:14 makandra nanga en kontekst, dan dati ben sa wani taki so boen taki dati Krestes na a pikin toetoe.” Dr. Cottrell e erken eerlijk: „Wi no kan kroederi a kontekst makandra nanga a fasi fa den Adventistsma e froeklari a tori.” Foe dati ede, foe di na Adventist kerki e hori densrefi na a leri foe a „kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe”, meki den ben abi foe teki wan bosroiti — teki a leri noso teki a kontekst foe Danièl 8:14. Na wan sari taki, den ben teki a fosi sani èn den ben libi a lasti sani. A no de foe froewondroe, na so Dr. Cottrell e taki, dati bijbel studenti di sabi moro foe a tori e gi den Adventistsma a fowtoe taki den „e poti sani na ini den Boekoe foe bijbel” san sma no kan „poeroe na ini den Boekoe foe bijbel”!
Na ini 1967, Dr. Cottrell ben sreka wan lès foe a boekoe Danièl gi sondeskoro èn den ben seni disi go na den SDA kerki na heri grontapoe. A lès ben leri taki Danièl 8:14 troetroe abi foe doe nanga en kontekst èn taki a ’kon krin’ no e sori na tapoe bribisma. A de prenspari foe si, taki a lès no e taki no wan sani foe wan „kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe”.
Wan toe aparti sortoe piki
O boen den Adventistsma e froestan taki a stonfoetoe disi swaki toemoesi foe horibaka gi a leri foe a „kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe”? Dr. Cottrell ben aksi 27 Adventist theoloogman: ’Sortoe reide di abi foe doe nanga a tongo sabidensi noso nanga a kontekst oenoe kan gi foe sori taki wan konèksi de na mindri Danièl kapitel 8 nanga Lefitikus kapitel 16?’ A piki foe den?
„Ala den twenti na seibi sma ben taki dati a tongo sabidensi noso a kontekst no e gi no wan reide foe fiti Dan. 8:14 na a agersi verzoendei èn na a kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe.” A ben aksi den: ’Oenoe abi tra reide foe sori taki wan konèksi de?’ Moro foeroe foe den Adventist sabiman ben taki dati den no ben abi tra reide, feifi ben piki taki den ben meki a konèksi disi foe di Ellen White ben doe so, èn toe ben taki dati den ben gron a leri na tapoe wan „ongolokoe [na ini a vertaling] di tjari wan boen”. A theoloogman Ford e taki: „Te joe e loekoe en boen, dan den sortoe bosroiti dati di den moro boen sabiman foe wi ben gi, e sori baka taki wi no kan opo taki gi a leri foe wi di wi ben gwenti hori èn di abi en gron tapoe Dan. 8:14.”
Den Hebrew boekoe e horibaka gi a leri disi?
A di foe toe stonfoetoe: Den e taki dati wan konèksi de na mindri Danièl 8:14 nanga Hebrewsma kapitel 9. „Ala den fositen boekoe foe wi e gebroiki Hebr. 9 te den e froeklari Dan. 8:14”, na so a theoloogman Ford e taki. Den ben meki a konèksi disi baka a „Bigi dei di froewakti no ben kon troe” na ini 1844. A Millersma Hiram Edson di ben e soekoe tiri, ben trowe en bijbel na tapoe wan tafra, so taki a ben sa fadon opo. A bakapisi? Hebrewsma kapitel 8 nanga 9 ben fadon opo. Ford e taki: „San ben kan fiti moro èn san ben kan de wan moro betre simbôl foe a sani di den Adventistsma e taki, dan dati den kapitel disi e froeklari 1844 nanga Dan. 8:14!”
„A sani dati di ben taki de toemoesi prenspari gi den Seibidei Adventistsma,” Dr. Ford e taki toe na ini en boekoe Daniel 8:14, the Day of Atonement, and the Investigative Judgment. „Soso na ini Hebr. 9 . . . joe kan feni wan finifini froeklari foe san . . . a leri foe a santapresi wani taki di de so prenspari gi wi.” Ija, Hebrewsma kapitel 9 de a kapitel na ini a „Njoen Testamenti” foe froeklari san Lefitikus kapitel 16 wani taki na profeitifasi. Ma den Adventistsma e taki toe dati Danièl 8:14 na a vers na ini na „Owroe Testamenti” di e froeklari dati. Efoe ala toe froeklari troe, dan wan konèksi moesoe de so srefi na mindri Hebrewsma kapitel 9 nanga Danièl kapitel 8.
Desmond Ford e taki: „Te wan sma e leisi Hebr. 9, dan wantewante son sani de krin foe si. No wan sani e sori go srefi na tapoe a boekoe Danièl, èn seiker no wan enkri sani e sori go na tapoe Dan. 8:14. . . . A heri kapitel e sori go na tapoe Lef. 16.” A e taki: „Wi no kan feni a leri foe a santapresi na ini a wan-enkri boekoe foe a Njoen Testamenti di e taki san na den wroko di e doe na ini a santapresi, wani taki. Barinen Adventist skrifiman na heri grontapoe erken disi.” So boen, dan a di foe toe stonfoetoe swaki toemoesi toe foe horibaka gi a leri disi di de wan problema.
Ma a bosroiti disi no de wan njoen sani. Foeroe jari kaba, na so Dr. Cottrell e taki, „bijbel sabiman foe a kerki, ben sabi heri boen san na den problema di e kon te joe e froeklari Danièl 8:14 nanga Hebrewsma 9 na a fasi fa wi ben gwenti”. So wan 80 jari pasa kaba, a prenspari Seibidei Adventistsma E. J. Waggoner ben skrifi: „A sani di Adventistsma e leri foe a santapresi, nanga en ’Kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe’ . . . , pikinmoro wani taki dati den e taki dati a zoen-ofrandi no de” (Confession of Faith). Moro leki 30 jari pasa kaba, den ben tjari den sortoe problema dati kon na fesi gi na Algemeen Konmakandra, den fesiman foe a SDA Kerki.
Den problema èn wan moeilek situwâsi di no abi wan loesoe
Na Algemeen Konmakandra ben poti wan „Komte di e ondrosoekoe problema na ini boekoe Danièl” na wroko. A ben moesoe sreka wan verslag di ben o taki fa foe loesoe den problema di abi foe doe nanga Danièl 8:14. Den 14 komte memre ben ondrosoekoe na aksi feifi jari langa, ma den no ben man kon nanga wan loesoe di den alamala e agri nanga dati. Na ini 1980, komte memre Cottrell ben taki dati moro foeroe komte memre ben denki taki a fasi fa den Adventistsma e froestan Danièl 8:14 ben kan „seti na wan tevredefasi” nanga jepi foe wan toe „sani di kande de troe” èn taki sma „moesoe frigiti” den problema. A ben taki moro fara: „Prakseri taki a nen foe a komte ben de a Komte di e ondrosoekoe problema na ini a boekoe Danièl, èn moro foeroe foe den ben taki dati wi moesoe frigiti den problema èn no taki no wan sani foe den.” Dati ben sa de a srefi leki taki „wi moesoe erken taki wi no abi piki”. Dati meki wan toe foe den ben weigri foe horibaka gi a prakseri di a moro bigi pisi foe den komte memre ben abi, èn no wan officieel verslag no ben meki. Den problema di abi foe doe nanga a leri, ben tan sondro wan loesoe.
Dr. Cottrell e taki foe a moeilek situwâsi disi di no abi wan loesoe: „A tori foe Danièl 8:14 de ete, bika te nanga now wi no ben wani erken taki wan troetroe problema de foe froeklari a tekst. A tori disi no sa gowe so langa wi e tan doe neleki wan problema no de, so langa ibriwan foe wi aparti èn wi alamala makandra nomonomo wani tapoe wi ai èn hori na san wi ben prakseri kaba foe a tori.” — Spectrum, wan tijdschrift di na Associatie foe Adventist Forum ben tjari kon na doro.
Dr. Cottrell e gi den Adventistsma tranga foe „ondrosoekoe finifini baka san na den fondamenti prakseri nanga gronprakseri di e sori fa bijbeltekst moesoe froeklari, tapoe san wi gron a fasi fa wi e froestan a toemoesi prenspari pisi disi — gi na Adventist bribi — foe bijbel”. Wi ben sa wani gi den Adventistsma deki-ati foe ondrosoekoe a leri foe wan „kroetoe di sma e kisi baka di wan ondrosoekoe doe”, so taki den kan si efoe den stonfoetoe gron boen tapoe bijbel noso efoe den den gron tapoe wan swaki fondamenti foe gwenti.c Na wan konifasi, na apostel Paulus ben froemane: „Overtoigi joesrefi foe ala sani; hori joesrefi steifi na a sani di boen srefisrefi.” — 1 Tesalonikasma 5:21.
[Foetoewortoe]
a Wilson’s Old Testament Word Studies e taki foe tsadaq (noso, tsa·dhaqʹ) „foe de regtfardiki, foe kisi reti” èn taheer (noso, ta·herʹ) leki „foe de krin, foe brenki, foe skèin; foe de soifri, krin, sondro fowtoe; foe kon krin foe ala doti noso pori.”
b Dr. Ford ben de wan profesor tapoe a kontren foe relisitori na a Pacific Union College na Amerkankondre, di kerki ben horibaka gi. Na ini 1980, den fesiman foe a SDA ben gi en siksi moen fri foe ondrosoekoe a leri, ma den no ben wani teki san a ben feni. A ben tjari den sani di a ben feni, kon na doro na ini a boekoe Daniel 8:14, the Day of Atonement, and the Investigative Judgment.
c Efoe joe wani wan froeklari pe den e taki krin èn finifini san Danièl kapitel 8 wani taki, dan loekoe bladzijde 187-219 na ini a boekoe „Uw wil geschiede op aarde”, di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc. ben tjari kon na doro.
[Faki na tapoe bladzijde 27]
Danièl 8:14 nanga en kontekst
DANIÈL 8:9 „Èn foe wan foe den, wan tra toetoe, wan pikin wan ben komoto, èn a ben tan kon moro bigi te na a zuidsei èn te pe a son e opo èn na a Moimoi sani. 10 Èn a ben tan kon moro bigi te leki a ben doro a legre foe hemel srefi, so taki a ben meki taki son wan foe a legre èn son wan foe den stari fadon kon na grontapoe, èn dan a ben trapoe den masi. 11 Èn srefi gi a Granman foe den legre a ben abi bigimemre, èn den ben poeroe a fasti marki, èn a fasti presi foe en santapresi den ben naki trowe. 12 Èn foe sondoe ede, den ben gi wan legre srefi abra safrisafri, makandra nanga a fasti marki; èn a ben tan trowe waarheid go na grontapoe, èn a ben doe wan sani èn a ben abi boen bakapisi.
13 Èn mi ben jere wan seiker santawan e taki, èn wan tra santawan ben go doro foe taigi a seiker sma di ben e taki: ’O langa a fisjoen sa de foe a fasti marki èn foe a sondoe di e tjari pori kon, foe meki a santapresi so srefi den legre sani kon tron wan sani foe [sma] trapoe den masi?’ 14 Dati meki a ben taigi mi: ’Te leki toe doesoen dri hondro neti nanga mamanten; èn seiker [den] sa tjari a santapresi kon na ini en joisti situwâsi.’” — New World Translation of the Holy Scriptures (Njoen-Grontapoevertaling foe den Santa Boekoe foe bijbel).