Oefen joesrefi nanga a gi joesrefi na ini na dini foe Gado leki joe marki na joe fesi
„Oefen joe. . . nanga a gi joesrefi na ini na dini foe Gado leki marki na joe fesi.” — 1 TIMÓTEUS 4:7.
1. Fa a ben doe kon dati wan oema di e lon tranga no ben wini?
A BEN de a moro boen oema foe a groepoe foe en foe lon tranga na tapoe na nummer foe en. Nanga den fosten wini di a ben wini a ben poti ensrefi soboen foe kan go teki prati gi a kondre foe en. Foe dat’ede den ferwakti ben de dati a ben sa wini na den barinen strélon wega disi. Leki wan brokosaka gi na trainer foe en, den mati foe en groepoe èn ensrefi noiti a ben lon so takroe na ini na heri sportwroko foe en libi. Fa dati ben doe kon? „Mi no ben broko ede someni moro nanga lon èn mi ben tapoe foe train keihard” na jongoe oema disi di ben lasi-ati ben ferteri. „A trainer foe mi ben proeberi foe gi mi dek’ati foe train moro tranga èn ben warskow mi, ma mi no ben jere.” Foe di a no ben oefen nofo, meki a wini di a ben angri sote ben lasi gwe.
2. Na ini sortoe fasi kristensma moe oefen densrefi èn foe san-ede ala sma ben sa wani sabi sote fa den moe doe dati?
2 Gi wan kristen, èn spesroetoe gi jongoe kristen, oefening de toemsi prenspari. „Oefen joesrefi. . . nanga a gi joesrefi ini a dini foe Gado leki marki na joe fesi” (1 Timóteus 4:7). Na Griki wortoe foe ’oefen’ (gu’mna-zo) e ferteri foe den oefening di de nofotron nanga pen èn pe wan sma moe span ensrefi èn di den atleet moe doe ini gymnastiekzaal. Foe dat’meki na apostel Paulus ben taki foe na gi joesrefi na ini na dini foe Gado èn a paiman foe dati disi: „Foe dati wi e wroko tranga èn e span wisrefi” (1 Timóteus 4:10). Nanga na fanowdoe égifasi disi wan sma no e abi foe nature èn ooktoe wan sma no e kisi en foe ensrefi foe den papa nanga mama di e gi densrefi na ini a dini foe Gado. Ma sortoe stap joe moe doe? Kristensma foe ala libimarki sa ben wani sabi disi nanga ala prisiri.
Boen kommunikatie nanga Gado
3. (a) Foe san-ede persoonlek studie de so prenspari? (b) Sortoe égifasi foe Gado ben hari wi go na en?
3 Foe di na ini na gi wisrefi ini a dini foe Gado dipi warderi gi den égifasi foe Jehovah Gado de a ini, meki joe moe sabi sortoe Gado Jehovah de troetroe. Jehovah e ferteri wi disi na ini a bijbel. Ma joe moe studeri en wortoe nanga den boekoe, di abi den fundamenti na ini na bijbel, finifini, bika tapoe na fasi dati joe „e gi joesrefi njanjan nanga a wortoe foe na bribi nanga den toemsi boen leri” (1 Timóteus 4:6). Nanga sowan studie joe sa kisi jepi „foe si na moifasi foe Jehovah”. — Psalm 27:4.
4. Foe sortoe ondrofeni e kon a krin na waarde foe persoonlek studie èn sortoe aksi joe moe teki loekoe serjoesoe?
4 „O moro joe e kon sabi foe Jehovah, o moro krosbé joe e kon na en”, wan 22-jari foeroeten sisa di de prékiman e taki (pionier sisa). „Te mi e lési profétitori èn e si fa den e kon troe, mi e kon foeroe nanga respeki gi en. Persoonlek studie e jepi mi troetroe.” Wan 16-jari pikin, di ben de nanga brokoskin, ben skrifi foe den artikel ini na rubriek foe Ontwaakt! di e kon geregeld na doro èn di e go foe „Jongoesma e aksi”: „Net di mi ben lasi ala howpoe, a artikel disi ben kon. Mi ben de so nanga span dati mi no ben kan saka na artikel poti! Mi ben firi misrefi someni moro krosbé na Jehovah, èn ben ferstan dati a ben e hori wi na prakseri èn e broko-ede nanga wi. Mi e firi dati mi man now foe kakafoetoe baka.”a Joe e poti leki marki a joe fesi foe lési ibri uitgave foe den tijdschrift foe wi? Joe e meki ten, aladi ai kostoe moeiti, foe gi joe ferstan nanga ati njanjan nanga jepi foe persoonlek bijbelstudie? Te joesrefi e diki dipi, joe kan bewijsi troetroe gi joesrefi dati joe abi na waarheid. Te na sabi disi doro joe ati, dan a kan boewégi joe so boen leki séker, bikasi na sabi disi de na „leri di de ini akroederi nanga a gi joesrefi ini na dini foe Gado”. — 1 Timóteus 6:3; Romeini 12:2.
5, 6. Sortoe begi e tjari joe kon krosbé foe Gado? Gi eksempre foe disi.
5 Boen kommunikatie nanga Gado abi na ini en ooktoe spesroetoe begi di e komoto foe na ati. Nanga disi joe e kisi jepi foe bow wan égi matifasi nanga Jehovah. Efoe joe e meki fowtoe, de klari dan netleki David foe begi tranga: „Den sondoe foe mi jongoe jari èn den doe foe mi foe oproeroefasi, o no memre den” (Psalm 25:7, 11). Èn sabi dati a sa gi joe pardon efoe joe abi berow. Leri foe joe de moro langa ini begi èn foe tjari joe ati kon a doro. Aladi wan jongoe meisje ben kisi kweki na ini wan osofamiri di e frede Gado tokoe a ben gi pasi dati wan mankeri na ini en taki ben hori en a baka foe de serjoesoe bezig nanga a troe anbegi. „Di tapoe wan neti”, so na 22-jari meisje disi ben ferteri, „mi begi Jehovah tranga „jepi mi dati mi wani dini joe nanga mi heri ati, èn no wawan foe di den owroeman ofoe mi papa nanga mi mama wani dati’” Fa kenki ben kon foe na momenti dati ini en libi! Ala di a ben gagoe, a ben gi ensrefi krinkrin na ini na diniwroko. Nanga prisiri a e ferteri: „Mi abi now wan moro bigi fertrow na ini Jehovah, foe di mi sabi dati mi kan kon alaten na en.”
6 Wan jongoe kristen ben begi spesroetoe sani ini a tori foe den plan foe en foe go pionier. Di Gado ben jere den begi foe a oemapikin disi, a ben bari taki: „Mi sabi taki Jehovah de wan troetroe sma èn dati a e broko ede nanga wi. A fesi foe dati mi ben prakseri dati wan banti ben de mindri en nanga mi, ma now a de moro wan mati gi mi — mi moro boen mati.” Jehovah no sa gi piki alaten tapoe wan aparti fasi, ma efoe joe de opregti èn e handri akroederi den begi foe joe, dan joe sa kon ferstan dati a e tjari joe tapoe wan lobifasi. — Psalm 145:18.
Hori wan boen konsensi
7. San na a konsensi, èn foe san-ede joe moe tan hori wan boen konsensi?
7 Di Paulus ben gi Timóteus dek’ati ’foe tan hori wan boen konsensi’, na apostel ben sabi dati faste bosroiti nanga moeiti de fanowdoe foe disi 1 Timóteus 1:19). Fa so? Na konsensi foe wi de na makti di Gado gi wi foe ondrosoekoe wisrefi èn foe kroetoe san wi ben doe ofoe abi a prakseri foe doe. A kan „kragi wi” foe di a e kroetoe tapoe wan fasi di e gi wi pen libi nanga waka ofoe „pardon wi”, foe di a e feni san wi e doe boen (Romeini 2:15). Ma efoe wi konsensi kon kron, dan a kan gi babari di no de so boen. Son sma nanga so wan konsensi di abi mankeri kan handel leki meti di no abi sari-ati sondro dati na ’inisé sten’ e kragi den. Den kan meki srefi ’na ini publiki bekenti dati den sabi Gado, ma den wroko foe den e sori taki den no sabi en.’ Fa joe kan kibri joesrefi foe no meki so wan konsensi di abi mankeri doe kon? — Titus 1:10-16.
8. Fa wantoe na ini na fosi jarhondro ben „troesoe poeroe” wan boen konsensi foe den?
8 Paulus ben ferteri Timóteus dati wan toe kristen ben „troesoe” a boen konsensi foe den poeroe foe den, foe di „den poti prakseri tapoe tori di no troe” èn na „soso babari di e doe ogri na san de santa” (1 Timóteus 1:14, 19, 20; 6:20 2 Timóteus 2:16-18). Foe di den ben arki na den sani disi, meki na bribi foe den ben njan na ondro, san ben tjari a jejefasi kon di de leki wan boto di ben soengoe. Ma Paulus ben sori dati a no wawan leri di no de ini akroederi nanga na troe leri, ma ooktoe tra sani ben de ’kontrari nanga na gesontoe leri’. Na ini 1 Timóteus 1:9, 10 a e kari foe eksempre kiri, hoeroedoe nanga homoseksualiteit (matisma).
9, 10. (a) San wi kan leri foe na eksempre foe wan kristen man nanga oema di no ben tan hori wan boen konsensi? (b) Fa wi kan loekoe dati a no psa nanga wi dati wi bron wi konsensi?
9 Na ini a ten disi film nanga tv-programma èn ooktoe boekoe di druk lai nanga ogri d e doe nanga tranga èn nanga sekshoeroedoe. Efoe wi gi wi jeje njanjan nanga dati, dan safri-safri wi konsensi kan kon bron. Disi ben psa nanga wan jongoe kristen man nanga oema di leti a fesi a dé di den ben o trow den doe hoeroedoe. „Mi denki dati a ben doe kon nanga san wi ben si tapoe TV”, a jongoe oema ben piki. „Drape joe e si alaten sma di e fréri hebi èn joe e denki toe dati no wan ogri de na ini dati. Joe e teki gwenti foe dati. Mi ben bigin so boen nanga dati toe. Efoe mi ben prakseri moro fa disi ben fowtoe!” Bifo a ben froestan en, a ben lasi en boen konsensi. Na jongoeman ben tjari kon moro fara a fesi: „Mi ben feti ooktoe nanga masturbatie (a pré nanga den sjenpresi) èn nanga dati joe konsensi e kon dede, sodati a no de so moeilek foe gi joesrefi abra na hebi fréri èn te foe kaba hoeroedoe.” Aladi den ben gersi taki den ben de wan boen eksempre gi trawan, tokoe a sani di den ben loekoe na en leki wan fasi foe ontspanning, makandra nanga wan gwenti di no ben krin na ini kibrifasi ben tjari den so fara dati den konsensi foe den ben kon dede soleki meti di kon bron te alaten baka a e toeka nanga wan isri di redi foe a faja di a faja. — 1 Timoteus 4:2.
10 Joe konseni ben sa kan kon dede ooktoe nanga den sani di joe e loekoe na den leki ontspanning ofoe di joe e lési leki wan prisiri? Joe e wroko troetroe tranga na en foe wini ibri takroe gwenti di kan doti joe konsensi? Leki wan kibri joe kan doe positief stap foe lési bijbel lektuur di e handri spesroetoe foe joe problema — èn foe lési den ete wan tron — ofoe foe di joe e taki nanga wan owroeman foe joe problema. Wan boen, soifri konsensi de wan diri presenti foe Gado di e gi joe jepi foe kweki na gi joesrefi na ini na dini foe Gado. Sorgoe dati noti kan teki dati foe joe!
Teki joisti demakandra
11, 12. (a) Sortoe warskow e gi na ini 2 Timóteus 2:20, 21? (b) Fa joe kan teki na warskow dati na ati?
11 Na apostel Paulus e skrifi: „Na ini wan bigi oso now [na gemeente] joe abi patoe foe gowtoe nanga solfroe, ma ooktoe foe oedoe nanga tokotoko, èn sonwan foe wan marki di abi grani, ma tra wan foe wan marki di grani no de na en. Efoe wan sma tan farawe foe dat’ede foe na laatste wan, a sa tron wan patoe foe wan marki di abi grani, santa, wan sani di en éginari sa kan gebroiki, sreksreka foe ibri boen wroko” (2 Timóteus 2:20, 21). Den sma di wi e teki leki mati e wroko troetroe a tapoe wi firi nanga wi waka nanga libi. A de krin dati sma di no e bribi no de den moro boen demakandra. Paulus sondro foe draidrai e meki kon na krin dati srefi inisé na gemeente sma kan de di de leki demakandra di no de boen. A de troe dati joe e feni en wan prisiri sani foe abi den sortoe sma dati lontoe joe, ma na krakti foe den no sa jepi joe „foe lon komoto gi den lostoe foe den jongoe jari” ofoe foe kweki na gi joesrefi ini a dini foe Gado. Soekoe na demakandra di e bow joe bribi na ini na gemeente. Paulus e go moro fara na ini vers 22: „Feti na baka regtvaardikifasi, bribi, lobi, vréde, makandra nanga den di e kari Masra komoto foe wan krin ati.” — Teki gersi nanga Filippi 4:8, 9.
12 Teki a geval foe wan jongoe kristen oema di ala di a ben kisi wan kweki foe gi ensrefi na ini a dini foe Gado ben e kon alaten na ini moeilekheid. „Disi ben kon moro foeroe foe den sma di mi ben waka nanga den”, a ben piki. Di a ben si dati a libi foe en ben gersi foe tron noti, a ben soekoe tra mati. A bosroiti foe en ben de: „Efoe joe abi mati lontoe joe di lobi Jehovah, dan dati e jepi joe foe ori wan konsensi di e firi sani es’esi èn joe no e kon ini moeilekheid. Te den e sori a tegoe foe den gi ogridoe, dan joe e go denki precies so foe en.” Foe di a ben ’tan farawe’ foe demakandra di de wan degedege wan a ben tron wan patoe di en éginari kan gebroiki, srekasreka gi ibri boen wroko”. Now di a ben dini tin jari leki pionier, a ben taki moro fara: „Mi ben si dati Jehovah e gebroiki mi now foe jepi trawan.” — 2 Timóteus 2:21; Odo 15:31.
13. Fa joe kan kon sabi soema de boen demakandra, èn fa den kan abi krakti na tapoe joe?
13 Loekoe soboen den sma nanga soema joe e waka leki fa a de troetroe. Den e feti na baka regtvaardikifasi, bribi, lobi di abi en gron na tapoe gronprakseri, èn ooktoe vréde? Den foeroe nanga faja foe wan kristen? Foe di joe o de foeroe nanga den sortoe sma dati, meki joesrefi netleki Timóteus di ben de wan krosbé mati foe Paulus, kan kon tron wan eksempre na ini taki, libi nanga waka, ini lobi, ini bribi èn ini krin libi. Disi no wani taki dati joe e tan kowroe ofoe sondro switifasi a fesi foe den sma di de moro mendri boen eksempre. Na prisiri eksempre foe joe ben sa kan tjari den go so fara foe meki reti pasi gi den foetoe foe den. — 1 Timóteus 4:12; Hebrewsma 12:12-15.
Tjari ofrandi gi Gado
14, 15. (a) San den ben froewakti foe atleet di ben de na ini training na ini owroe ten? (b) Sortoe wroko e aksi ofrandi, èn sortoe boen eksempre wi abi?
14 Na ini a ten foe Timóteus atleet di ben de ini training ben oefen „foe dwengi densrefi na ini ala sani” èn den ben poti foeroe prisiri di ben mag na wan sé (1 Korinte 9:25). Den ben hori densrefi na wan tranga dieet èn leki fa na poëma skrifiman Orasius foe na fosi jarhondro bifo G.T. ben taki „den ben tan farawe foe oema nanga win foe doro na marki di den ben winsi”. Na so ooktoe na oefening nanga a gi joesrefi na ini na dini foe Gado leki marki na joe fesi e aksi ooktoe ofrandi. Paulus ben taki foe Timóteus: „Mi no abi no wan tra sma foe a srefi jejefasi leki en . . . bika ala trawan e soekoe den égi belang no di foe Jezus Kristus, ma a ben dini nanga mi leki wan srafoe foe meki a boen njoensoe go a fesi. — Filippi 2:19-22.
15 Timóteus ben kisi a komando: „Doe a wroko foe wan evangelieprékiman, doe joe diniwroko dorodoro” (2 Timóteus 4:5). O moi son wan foe en persoonlek belang ben mag foe de toe, a ben libi den foe doe a wroko foe Gado. Joe de klari foe doe a srefi? Na ini a ten disi son jongoe kristen di de fri foe hebi bijbelfrantwortoe, ben poti leki den marki a den fesi foe kisi wan moro hé leri ofoe wan heri dé wroko di e pai boen na presi foe meki na kristen diniwroko tron a wroko foe den libi. Wan foe den nanga foeroe lostoe ben loekoe na ten dati a ben kan bigin nanga so wan wroko. Ma bifo a ben bigin nanga a wroko dati, a ben teki na kari foe wroko makandra na heri dréten nanga wan pionier man nanga oema na ini na velddienst. A ben feni en switi srefsrefi. A bakapisi ben de, dati na heri dé wroko di a ben angri foe kisi a ben libi en, èn ben teki afoe dé wroko di de moro mendri moi foe kan pionier. Nanga na srefi Timóteus-jejefasi disi a e wroko now tapoe na internationaal edekantoro foe Jehovah Kotoigi. Na de klari foe tjari ofrandi de wan sori foe troetroe lobi, èn soleki a ben si, dan den ofrandi disi e meki a lobi disi kon moro dipi.
16. San na wantoe ofrandi di jongoesma kande moe tjari?
16 Leki „wan prékiman èn wan apostel” Paulus ben poti krakti tapoe a wani di wan sma wani foe abi bescheiden krosi. Joe ben sa de klari foe offer wan bepaalde krosi stijl, weri foe wiwiri ofoe make-up di kan broeja trawan ofoe di kan tapoe na doeltreffendheid foe wan prékiman (1 Timóteus 2:7-10). Paulus ben skrifi moro fara: „Ala sma di wani foe libi nanga a gi ensrefi na ini a dini foe Gado sa kisi ferfolgoe toe” (2 Timóteus 3:12). Joe de klari foe tanapoe stéfi ini na waarheid te disi kande wani taki dati den lafoe joe èn dati den mati foe joe klas no wani si joe moro na ai? Ala den sortoe ofrandi disi di joe e tjari nanga joisti boewégi foe ati sa jepi joe foe kweki na gi joesrefi na ini na dini foe Gado èn leri joe na a srefi ten foe fertrow tapoe Jehovah èn foe si den firi foe en leki na moro prenspari sani.
Tan go na fesi
17. Fa Timóteus ben de wan eksempre gi jongoe bedinari na ini a ten disi na ini a tori foe go a fesi?
17 Na meki na gi ensrefi ini a dini foe Gado gro, de wan sani di e go doro. Paulus ben skrifi gi Timóteus: „Go prakseri dipi foe den sani disi, go krinkrin na ini, sodati a go na fesi foe joe de foe si na publiki gi ala sma” (1 Timóteus 4:15). Son sma di de toemsi jongoe foe de wan dinari ini na diniwroko ofoe wan owroeman e denki dati den no kan go a fesi foe di den e prakseri dati a go na fesi joe e marki akroederi den frantwortoe nanga grani di wan sma abi na ini na gemeente. A de troe dati Timóteus te joe loekoe a jeje gro foe en èn ooktoe tapoe na gron foe en libimarki den ben feni en boen foe dini leki owroeman. Ma Timóteus ben moesoe tan poti ensrefi tapoe na diniwroko èn na ini disi a ben gi wan toemsi moi eksempre di ala den jongoe bedinari kan waka na en baka tapoe ibri kontren di opo gi den. — 1 Timóteus 4:12, 13.
18. Na sortoe fasi jongoe kristen kan go na fesi?
18 Soboen, oen dienstknekti foe Jehovah di e gro kon, oenoe kan de net leki Timóteus wan eksempre gi den getrow wan foe di oenoe e meki na waarheid meki wan dipi roetoe ini oenoe fasi foe libi èn foe di oenoe e meki na diniwroko foe oenoe kon moro boen. Tapoe a momenti disi oenoe kan feti a baka foe go a fesi foe di oenoe e leri kweki den égifasi soleki foe no psa a marki na ini a tori foe gwenti, foe de ordelek, foe lobi teki sma na oso èn foe de serjoesoe. Foe di oen de alaten klarklari foe den owroeman kan gebroiki oenoe èn e teki doe serjoesoe ibri wroko di den e aksi oenoe foe doe, dan oenoe kan wroko na tapoe, dati ’na tesi foe si efoe oen boen nofo’ fadon tapoe wan positieffasi (1 Timóteus 3:1, 2, 8-10). Srefi efoe trawan no e si na go na fesi foe oenoe esesi, tokoe oenoe kan de séker dati Jehovah e si disi wel. Te na ten doro so fara dan trawan sa si na kon na fesi foe oenoe ooktoe. — 1 Timóteus 5:25.
19. Foe san-ede joe moe oefen joesrefi nanga a gi joesrefi na ini a dini foe Gado leki marki a joe fesi awinsi sortoe moeiti dati e aksi?
19 No frigiti noiti dati oenoe kan kon na ini wan persoonlek matifasi nanga Jehovah di a e feni boen, foe di oenoe e meki na gi oensrefi na ini a dini foe Gado gro. Mankeri foe jeje oefening abi wan moro bigi lasi leki bakapisi leki a lasi foe na oema di ben teki prati na a strélon èn di ben lasi ati soleki wi ben taki foe en na a bigin foe na artikel disi. Foe meki na gi ensrefi na ini a dini foe Gado gro wani taki tranga wroko. Ma alape na grontapoe bigi nomroe prisiri jongoe sten e bari tranga taki: A DE WARTI ALA MOEITI! Na kisi foe na égifasi disi e tjari joe go na wan libifasi now di e gi satisfaksi, sondro firi foe spéti èn foe na kontroe foe na howpoe tapoe tégo kolokoe. Soboen tan oefen. Tan doe ala moeiti, srefi te a moeilek. Teki trowstoe foe na pramisi dati “a Gado foe ala no-ferdini boenfasi . . . sa klari srefi a leri foe joe, a sa meki joe kon de stanfaste, a sa meki joe kon tranga. En moe kisi na makti ini ala tégo fasi”. — 1 Petrus 5:10, 11.
[Foetoewortoe]
a „Foe san-ede mi de so hebi nanga sari?” ini na uitgave foe 22 december 1982 Ontwaakt!
Joe kan piki den aksi disi?
◻ Sortoe moeiti de fanowdoe foe ondrow wan boen kommunikatie nanga Gado?
◻ San de na ini na hori foe wan boen konsensi?
◻ Fa 2 Timóteus 2:20-22 kan gebroiki na ini a meki foe a gi joesrefi na ini a dini foe Gado gro?
◻ Fa jongoe kristen kan go na fesi?
[Prenki na tapoe bladzijde 11]
Foeroe kristen e kisi wan moro dipi prisiri foe na diniwroko leki foe wan wroko di e pai boen moni