Joe kan sreka joesrefi now tapoe ferfolgoe?
„Efoe den ben ferfolgoe mi, den sa ferfolgoe oenoe toe.” — JOHANNES 15:20.
1, 2. Sortoe onfroewakti sani son tiri foe kondre ben doe tegen Jehovah Kotoigi?
KON oen taki dati wan mamanten froekoe joe de ini joe bedi e rostoe aladi joe no wiki krinkrin. Joe e aksi joesrefi nanga sribi na ai ofoe joe sa opo wantewante ofoe joe sa tan pikinso lolo. Ma fosi joe e drai na radio opo foe arki na mamanten njoensoe. Wantewante na sma di e lési na njoensoe e taki wan sani di e meki joe wiki wantewante. A e meki bekenti: „Akroederi wan bosroiti foe na tiri foe na heri kondre dan na sekte di sma sabi leki Jehovah Kotoigi no mag doe en wroko moro na a heri kondre.” Now a kaba nanga na rostoe foe joe!
2 A sani disi ofoe sowan sortoe sani kristensma ini son kondre e ondrofeni. Ini foeroe geval den ben warskow den kaba dati sowan sani ben sa kan psa. Ma sontron na wet di e tapoe a wroko ben kon onfroewakti. Disi moe ferwondroe wi?
3. Sortoe ondrofeni di ben de kontrari makandra Jezus ben ondrofeni na ini 33 G.T.?
3 Te joe loekoe en boen nono. Na ini na fosi jarhondro den sortoe sani disi ben e psa. Prakseri pikinso san ben psa di Jezus Kristus ben rij go na ini Jeruzalem tapoe wan boeriki na ini na froekoe mofojari foe 33 G.T. Den sma nanga foeroe prisiri ben bar’odi gi en èn ben bradi krosi tapoe a pasi di ben de na en fesi. Ma san ben psa wan toe dé a baka? Jezus ben tanapoe na fesi Pontius Pilatus èn den sma foe a srefi foto dati, di lobi meki trobi èn di e angri foe trowe broedoe ben taki: „Den moesoe spikri en a wan oedoe!. . . Den moesoe spikri en a wan oedoe!” (Mattéus 21:6-9; 27:22, 23) Wantewante na situwasi ben kenki.
4. Sortoe behandeling wi moe ferwakti leki bakaman foe Jezus?
4 A no moe froewondroe wi efoe na situwasi now ini son kondre e kenki èn onfroewakti ferfolgoe e loesoe kon. Hori na ini prakseri taki wi moe froewakti ferfolgoe, efoe wi de troetroe sma, di e waka na baka Jezus (Johannes 15:20). Disi e poti krakti na tapoe o prenspari a de foe poti prakseri na tapoe na dek’ati foe Jezus: „Tan na ai.” — Mattéus 24:42.
5. Sortoe aksi e ferdini now wi prakseri?
5 Fa wi kan doe disi? Wan fasi de fa wi kan sreka wisrefi tapoe na moro ogri sani di kan kon, efoe a kon sofara?
Sreka joe jeje nanga joe ati
6, 7. (a) Foe san-ede a de moeilek foe sreka wisrefi tapoe ferfolgoe ini praktis opzicht? (b) Na ini sortoe moro prenspari fasi wi kan sreka wisrefi tapoe ferfolgoe?
6 A de moeilek foe sreka joesrefi ini praktis fasi tapoe ferfolgoe, foe di joe no sabi fa na situwasi sa de precies. Te leki a psa troetroe, ofoe den sa hori densrefi strikt ofoe soepel na a tapoe foe a wroko, ofoe srefi san foe a wroko den ben tapoe. Kande a wet di e tapoe a wroko de soso gi na prékiwroko oso foe oso ofoe kande gi den komakandra. Sontron den e taki dati na wettelek organisaatsi foe Jehovah Kotoigi kraboe poeroe ini lanti boekoe ofoe bepaalde sma wantewante den e teki poti ini strafoe oso. Wi kan abi difrenti presi na ini prakseri pe ini geval foe nowtoe boekoe kan tjari go kibri. Ma boiti foe dati, dan pikinso praktis sani de di wi kan doe leki wan sreka foe sani a fesi.
7 Ma joe kan sreka wel joe jeje nanga joe ati, èn disi de moro prenspari. Poti joe jeje tapoe na réde foe san-ede pasi e gi dati ferfolgoe kon èn foe san-ede kande den sa srepi joe go a fesi tiriman. „Leki wan kotoigi”, Jezus ben taki (Mattéus 10:16-19). Efoe joe ati de srekasreka dorodoro na tapoe foe tan getrow, san sa psa ooktoe, dan Jehovah sa tjari kon na krin san de na koni fasi foe doe sani te na nowtoe kon. Fa wi kan sreka wisrefi foe dat’ede na jejefasi tapoe ferfolgoe?
Fa joe e handri nanga sma?
8. Foe san-ede Paulus ben kan taki dati a ben abi prisiri na ini kos’kosi?
8 Na apostel Paulus ben taki: „Mi abi prisiri na ini swakifasi, ini kosi, ini nowtoe, ini ferfolgoe èn moeilekheid, foe a wani foe Kristus ede” (2 Korinte 12:10). Paulus ben feni en wan prisiri sani foe den kosi en? Kwetkweti. Ma ferfolgoe foeroetron abi na ini en ooktoe kos’kosi, èn efoe a de fanowdoe foe prijse na nen foe Gado tapoe a fasi disi dan Paulus ben de klarlklari nanga ala prisiri foe teki den kos’kosi.
9. Fa wi kan sreka wisrefi now a ferdrage „kos’kosi foe a wani foe Kristus ede”?
9 Ooktoe wi kan de séker foe en, dati te foe langa wi sa moe njan pina foe „kos’kosi . . . foe a wani foe Kristus ede”. Kande den sa kosi oenoe ofoe srefi mishandel oenoe. Wi s hori doro? We, fa wi e si wisrefi now? Wi e teki wisrefi toemsi serjoesoe èn opo doe es’esi sani tapoe troetroe kos’kosi ofoe kos’kosi di wi abi ini prakseri nomo? Efoe dati de so, foe san-ede wi no sa wroko na en foe meki „langa pasensi, ,.. safrifasi nanga dwengi oensrefi” gro? (Galacia 5:22, 23). Disi sa de wan moi leri ini wan kristen waka nanga libi now, èn na ini ten foe ferfolgoe a kan kibri joe libi.
Fa joe e si a velddienst?
10. San de na joisti fasi foe doe sani akroederi a bijbel te den tapoe a préki wroko foe wi?
10 A fosi sani di te den tapoe a wroko den no e gi pasi foe doe de nofotron na publiki prékiwroko foe na „boen njoensoe”. Tokoe na prékiwroko èn na meki foe dlscipel ini den laatste dé de toemsi prenspari. Fa sma sa kisi sabi foe na kownoekondre foe Gado dan? Na joisti fasi foe opo doe wan sani a so wan tapoe foe a wroko de foe dat’ede den apostel, di den djoe kerki tiriman ben proeberi foe tapoe na prékiwroko foe den (Tori foe den Apostel 5:28, 29). Na ondro a wet di e tapoe a wroko dan kande son fasi foe doe a prékiwroko no man foe doe. Ma tokoe a wroko moe doe tapoe wan ofoe tra fasi. Joe ben sa abi na krakti foe tan préki na ondro na druk foe ferfolgoe?
11, 12. Fa joe ben sa kan sabi efoe joe ben sa abi na fanowdoe krakti foe tan préki na ondro ferfolgoe?
11 We, fa joe de now nanga na prékiwroko? Joe e gi pasi dati pikinpikin sani e kon a mindri èn e meki dati joe de ongeregeld na ini a velddienst? Efoe dati de so san joe ben sa doe dan efoe den ben sa tapoe a wroko? Joe e frede now foe libisma? Joe de klarklari foe préki oso-foe-oso na ini joe égi strati? Joe e frede foe préki joe wawan? Na ini son kondre nofotron a e hari toemsi foeroe na prakseri foe sma te toe sma e wroko makandra. Soboen foe san-ede now joe no ben sa wroko joe wawan wawantron na den presi pe disi de sondro kefar? A sa de wan boen leri.
12 Joe e teki prati na a wroko nanga tijdschrift na strati? Joe abi na dek’ati èn e teki fesi foe opo okasi foe gi kotoigi? Joe e wroko na ini gebied pe wenkri de? Joe e frede foe taki nanga goedoe sma èn sma di de prenspari? Efoe joe e teki prati soso na bepaalde pisi foe na prékiwroko, san joe sa doe dan efoe na ondro den wet di tapoe na wroko a no kan moro langa foe préki na tapoe a fasi dati?
13. San joe kan doe now ini a tori foe joe diniwroko foe kan de moro boen srekasreka foe préki na ini ten foe ferfolgoe?
13 Joe de sabisabi dati joe abi now wan bepaalde swakifasi? Now a de a ten foe wroko na en. Leri foe fertrow tapoe Jehovah èn kon moro koni leki bedinari. Dan moro boen joe sa de srekasreka foe préki boen èn sa de moro boen srekasreka foe hori doro na ini ten foe ferfolgoe.
Joe e hori wortoe?
14, 15. (a) Sortoe fosi-jarhondro kristen ben moe abi wan toemsi boen krakti foe meki sani ta stéfi te ferfolgoe ben loesoe kon? (b) Fa wan disiten dienstknegti foe Jehovah kan kon de leki den krakti fosten kristen dati?
14 Na ini foeroe presi na ini den kristen Griki Boekoe den e kari sma nen di ben de krakti postoe na ini a gemeente. Di foe eksempre Paulus ben de na ini doengroe-oso na ini Rome, dan Onésiforus ben jepi en nanga dek’ati (2 Timotéus 1:16). Den ben prijse Fébe foe na tranga wroko foe en na ini a gemeente Kenchrea (Romeini 16:1, 2). Den sortoe man nanga oema disi ben moesoe abi wan toemsi boen krakti, di ben meki sani kon stéfi te ferfolgoe ben loesoe kon. Den ben tan na ai, ben tanapoe faste ini bribi, ben tjari densrefi leki man èn ben kon de makti. — 1 Korinte 16:13.
15 Ala kristen, spesroetoe den owroeman, moe doe ala moeiti foe kon na fesi foe kan kon de netleki den tranga foston kristen (1 Timotéus 1:16). Leri foe hori fertrow afersi na wan fertrow fasi èn foe teki bosroiti di abi den fundamenti tapoe gronpraakseri foe na bijbel. Oefen joesrefi na ini foe si kristen égifasi ini trawan sodati joe sa sabi soema sa hori wortoe a ondro druk. Wroko nanga a krakti foe Jehovah foe kon de wan postoe ini joe gemeente, wan sma di e jepi trawan prefoe alaten abi jepi fanowdoe. — Galacia 6:5
Joe man foe feni en nanga sma
16, 17. Fa te joe gebroiki Kolosse 3:12, 13 now na ini joe libi joe kan kisi jepi foe sreka joesrefi tapoe ferfolgoe?
16 Na apostel Paulus ben gi oen dek’ati: „Weri gi joesrefi leki wan krosi . . . den safoe fasi foe sar’ati, boenfasi, sakafasi foe geest, safrifasi nanga langa pasensi. Tan ferdrage makandra èn gi makandra pardon na wan fri fasi” Kolosse 3:12, 13). Disi de wan makriki sani gi joe? Ofoe den onvolmaaktifasi foe trawan e tergi joe srefsrefi? Joe e mandi es’esi ofoe e las’ati? Efoe dati de so, dan disi de ooktoe wan kontren pe joe kan sreka joesrefi a tapoe.
17 Ini kondre pe den tapoe komakandra, kristensma e kon makandra ini pikin groepoe. Ini den sortoe omstandigheid dati den swakifasi foe den e kon moro krin na fesi. Foe san-ede joe no e oefen joesrefi now na ini a ferdrage foe den swakifasi foe trawan, netleki fa den, a no de foe taki, moe ferdrage den di foe joe? No e soekoe fowtoe na ini trawan sodati joe e meki den e lasi ati. Oefen joesrefi nanga joe pikin ooktoe na ini foe respeki den goedoe foe trawan te joe de na a gemeente boekoestudi. Ondro ferfolgoe dan sowan respeki sa meki den vrédefasi go na fesi.
Joe gridi foe sabi sani?
18. Foe san-ede sontron a de moro boen foe sabi san joe moe sabi?
18 Sonwan foe wi gridi srefsrefi foe kon sabi sani. Wi no man ferdrage en foe no „sabi san e psa”. Disi de so nanga joe? Efoe dati de so, loekoe pikinso na san e kon now: Te a wroko foe Jehovah Kotoigi tapoe, dan den sma foe lanti sontron e wani foe sabi den organisatoris regeling nanga den nen foe frantwortoe opziener. Efoe joe ben kon sabi den sani dati, dan den ben sa mishandel joe na skinfasi soso ini wan moeiti foe dwengi joe foe ferteri den sani disi. Èn efoe troetroe joe ben sa ferteri den sani disi, dan joe ben sa doe a wroko foe joe brada ogri nanga disi. Foe dat’ede meki sontron a de moro boen foe sabi soso san joe moe doe èn no moro fara.
19. San kan jepi joe now foe tan farawe foe tjari ondro ferfolgoe fertrow afersi kon na krin?
19 Joe kan oefen joesrefi now na ini disi? Ija. Efoe na ini a gemeente foe eksempre wan kroetoe afersi de, dan den memre foe a gemeente moe de tevréde nanga den sani di den owroeman e feni taki den fiti foe ferteri èn no aksi sani moro fara foe kon sabi a fini foe a tori foe di den gridi foe sabi sani. Na oema nanga pikin foe wan owroeman no moe proeberi foe tjari en so fara foe tjari fertrow afersi kon na krin. Na ini ala fasi wi moe leri foe ’no bemoei nanga sani di wi no abi noti foe doe nanga en’. — 2 Thessalonika 3:11.
Joe de wan studenti?
20, 21. Fa a studeri foe a bijbel fajafaja na ini a ten disi sa jepi joe efoe a wroko tapoe?
20 Na bijbel de na fundamenti foe na jeje krakti foe wan kristen. Na drape a e feni den piki na tapoe den moro prenspari aksi èn a abi pasi foe go srefi ini na a koni foe Gado (2 Timotéus 3:14-16). Ala kristen e agri nanga disi, ma sortoe rol a bijbel o pré troetroe ini joe libi? Joe e studeri en alaten èn joe e meki a tiri joe ini ala san joe e doe? — Psalm 119:105.
21 Efoe a wroko tapoe, dan a kan de moeilek srefsrefi foe kisi boekoe foe a bijbel. Sontron a moeilek srefi foe kisi wan bijbel. Na ondro den omstandigheid disi na santa jeje sa tjari kon na ini joe prakseri sani di joe ben leri na ini a ten di psa. Ma a no sa tjari kon ini joe prakseri sani di joe no ben leri! O moro joe e studeri foe datl ede now, o moro bodoi sa poti go na ini joe jeje nanga ini joe ati di na ini ten foe nowtoe na santa jeje kan kari kon baka na tapoe. — Markus 13:11.
Joe e begi?
22. Fa na ’horidoro ini begi’ sa sori taki a de boen te wi e sreka wisrefi tapoe ferfolgoe?
22 Disi de wan prenspari aksi te wi e denki na ferfolgoe. Na bijbel e gi na rai: „Hori doro ini begi” (Romeini 12:12). Begi de na taki makandra nanga Jehovah Gado langalanga. Nanga jepi foe dati wi kan aksi na krakti foe ferdrage moeilekheid èn foe teki joisti bosroiti, èn ooktoe foe bow wan persoonlek matifasi nanga Jehovah Gado. Awinsi gensman e teki wi boekoe nanga wi bijbel gwe èn e meki na demakandra foe wi nanga tra kristen de onmogelek, tokoe den no kan teki poeroe noiti na grani foe begi. Na ini a moro tranga straf’oso wan kristen kan abi kontakti nanga Gado. Njan boen dorodoro foe na grani foe begi de foe dat’ede wan toemsi moifasi foe sreka joesrefi tapoe san a ten di de na wi fesi sa kan tjari kon toe.
Joe e poti fertrow na ini makti di de a joe tapoe?
23. Foe san-ede wi moe meki fertrow gro na ini den owroeman èn na ini a „getrow èn koni srafoe”?
23 A de ooktoe prenspari foe meki na fertrow disi gro. Den owroeman na ini a gemeente de wan pisi foe na seti foe Gado foe kibri wi. Owroeman moe tjari densrefi so, dati den e ferdini a fertrow, èn den tra memre foe a gemeente, moe leri foe gi den a fertrow dati (Jesaja 32:2; Hebrewsma 3:7, 17). San de moro prenspari, de, dati wi moe leri foe fertrow „na getrow, èn koni srafoe”. — Mattéus 24:45-47.
24. San kan doe foe sreka wisrefi a tapoe foe kakfoetoe gi den lé aanval di e kon foe den féanti foe Jehovah pipel?
24 Féanti kan panja lé foe na organisaatsi foe Gado (1 Timotéus 4:1, 2). Na ini wán kondre den ben tjari son kristen go so fara foe bribi dati na Tiriskin foe Jehovah Kotoigi ben drai baka gi na kristendom aladi densrefi ben tan hori getrow na dati. Wan boen fasi foe sreka joesrefi a fesi foe kakafoetoe gi den sortoe aanval disi de foe meki wan krakti lobi gi joe brada gro èn foe leri foe fertrow ini den seti foe Jehovah. — 1 Johannes 3:11.
Joe kan wini
25. San kan jepi wi na ini ten foe ferfolgoe foe wini?
25 Baka di na owroe apostel Johannes ben ondrofeni ferfolgoe, a ben taigi wi: „Ala sani di ben gebore foe Gado e wini na grontapoe. Èn disi de na wini di ben wini a grontapoe, wi bribi” (1 Johannes 5:4). Joe no kan wini na ini joe égi krakti. Satan nanga en grontapoe de moro krakti leki joe. Ma den no de moro tranga leki Jehovah Gado. Soboen efoe wi e gi jesi na den gebod foe Gado èn e aksi foe en jeje foe kisi jepi èn e fertrow dorodoro tapoe en foe kisi krakti foe hori doro dan wi sa wini. — Habakuk 3:13, 18; Openbaring 15:2; 1 Korinte 15:57.
26. San joe moe doe, awinsi joe no e ondrofeni now ferfolgoe?
26 Na ini ala kondre joe abi kristen di e kisi forfolgoe, efoe a de now trowpatna di abi féantifasi ofoe tapoe sortoe tra fasi toe. Na ini son kondre ala den dienstknegti foe Gado e njan pina foe a wet foe lanti foe a tiri pe den de. Ma awinsi joe no e ondrofeni now tapoe a momenti disi ferfolgoe ofoe aparti moeilekheid, tog hori ini prakseri dati ibri momenti a kan psa. Jezus ben taki dati forfolgoe foe kristensma ben sa de wan pisi foe na marki, foe na kaba; foe dat’ede alaten oen kan ferwakti ferfolgoe (Mattéus 24:9). Foe san-ede meki wi no sa sreka wi srefi a tapoe dan? Teki a faste bosroitli dati joe waka nanga libi, awinsi san sa mag psa na ini a ten di e kon, moesoe de alaten leki wan prijse gi joe hemel Tata Jehovah Gado. — Odo 27:11.
Fa na piki foe joe sa de?
◻ Tapoe sortoe fasi joe kan sreka joesrefi now tapoe ferfolgoe?
◻ San joe kan doe now foe kan meki na krakti gro, di de fanowdoe foe tan préki ondro ferfolgoe?
◻ Fa na gebroiki foe Kolosse 3:12, 13 na ini joe libi kan de boen te ferfolgoe loesoe kon?
◻ Foe san-ede joe moe meki fertrow na ini den owroeman nanga na „getrow èn koni srafoe” gro?
◻ Fa joe kan kon leki winiman na fesi na ondro ferfolgoe?