Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w94 1/6 blz. 8-12
  • Joe feni a joisti relisi?

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Joe feni a joisti relisi?
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1994
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Fa wi kan sabi fa Gado e si sani?
  • Na ala sma di e gebroiki bijbel e leri a joisti relisi?
  • Marki foe sma kan kon sabi a troe relisi
  • A fasi fu anbegi di Gado feni bun
    San Bijbel e leri wi trutru?
  • Beoefen na soifri relisi foe tan a libi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1991
  • Broko nanga falsi relisi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1991
  • Na troe religie — Fa foe kon sabi disi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1978
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1994
w94 1/6 blz. 8-12

Joe feni a joisti relisi?

„A fasi foe anbegi di krin èn di no pori, ini den ai foe wi Gado nanga Tata, na disi.” — JAKOBUS 1:27.

1, 2. (a) San e bepaal, so leki fa foeroe sma denki, efoe a relisi foe den na a joisti wan efoe no? (b) San sma moesoe go prakseri serjoesoe te den e kroetoe wan relisi?

WI E libi ini wan pisi ten pe foeroe sma de tevrede te den e meki relisi de wan pikin pisi nomo foe a libi foe den. Kande den e go na wan toe kerkidienst, ma pikinso sma nomo e doe disi doronomo. Moro foeroe sma no e bribi taki ala tra relisi fowtoe èn taki a di foe den na a joisti wan. Kande den abi a firi nomo taki a relisi foe den na a joisti wan gi den.

2 Foe di disi de so, dan na aksi: Joe feni a joisti relisi? wani taki nomo: Joe feni wan relisi di joe lobi? San e bepaal sortoe relisi joe lobi? Na joe osofamiri? Na den kompe foe joe? Na joe eigi firi? O serjoesoe joe prakseri kaba foe a fasi fa Gado e si a tori?

Fa wi kan sabi fa Gado e si sani?

3. (a) Sortoe sani wi moesoe man foe kisi, efoe wi moesoe kon sabi a fasi fa Gado e si sani? (b) Sortoe aksi wi moesoe poti gi wisrefi ini a tori foe san ede wisrefi e bribi taki bijbel e kon foe Gado?

3 Efoe wi wani sabi fa Gado srefi e denki, dan a moesoe tjari wan toe sani kon na krin gi wi. Bijbel na a moro owroe boekoe di sma e taki dati na Gado meki sma skrifi en (2 Timoteus 3:16, 17). Ma den kan taki troetroe taki a boekoe disi, na kontrari foe ala tra boekoe, abi a boskopoe foe Gado na ini gi a heri libisma famiri? Fa joe ben sa piki na aksi dati, èn foe san ede? A de, foe di a papa nanga mama foe joe ben abi a fasi dati foe si sani? A de foe a fasi fa den kompe foe joe e tjari densrefi? Joe ondrosoekoe a boeweisi joesrefi? Foe san ede joe no e doe dati now, foe di joe e gebroiki den fo boeweisi di e kon now?

4. San e sori ini a tori foe a de di a moesoe de foe kisi, taki bijbel, na presi foe wan tra boekoe, e kon foe Gado?

4 A moesoe de foe kisi: Wan boskopoe di troetroe e kon foe Gado èn di de gi a heri libisma famiri, moesoe de wan sani di den man foe kisi. Dati de so nanga bijbel? Prakseri foe disi: A heri bijbel, noso wan pisi foe en, e kon na doro now ini moro leki 2000 tongo. So leki fa na Amerkan Bijbel Genootschap e taki, dan pikinmoro wan tenti jari pasa kaba, den tongo di bijbel ben druk na ini, ben meki taki 98 procent foe ala sma di e libi na grontapoe, man foe kisi bijbel. So leki fa a Guinness Book of World Records e taki, dan bijbel na a wan-enkri „boekoe di panja na ala sei, moro ala tra boekoe na grontapoe”. Disi na san wi ben sa froewakti foe wan boskopoe di e kon foe Gado èn di de gi sma foe ala ras nanga nâsi nanga tongo. (Teki gersi Openbaring 14:6.) Foe no wan tra boekoe na grontapoe den skrifi so wan sani leki a sani disi.

5. Foe san ede a historia fondamenti foe bijbel de prenspari?

5 A ben moesoe pasa troetroe: Te sma e go ondrosoekoe den bijbeltori finifini, dan dati e tjari na wan tra fasi kon na krin fa bijbel de tra fasi leki tra boekoe, di sma e taki dati den santa. Bijbel abi historia troetori na ini, èn a no abi anansitori di sma no man boeweisi. Irwin Linton, di leki wan afkati ben abi a gwenti foe ondrosoekoe finifini san ben de fanowdoe leki boeweisi ini wan kroetoe-afersi, ben skrifi: „Ala di lobitori, anansitori nanga falsi kotoigi foe sma, e sorgoe taki den tori di den e froeteri, pasa ini wan boen farawe presi, èn ini wan ten di no abi marki, . . . tokoe den bijbel tori e gi wi soifri a dei nanga a presi foe den sani di den e froeteri foe den.” (Loekoe foe eksempre, 1 Kownoe 14:25; Jesaja 36:1; Lukas 3:1, 2.) Gi sma di e go na wan relisi, no foe lowe gi den sani di e pasa troetroe, ma foe feni waarheid, disi na wan prenspari sani di den moesoe go prakseri foe en.

6. (a) Fa bijbel e jepi wan sma troetroe nanga den problema ini a libi? (b) Na sortoe dri fasi bijbel e jepi wan sma foe kakafoetoe gi a tranga libi?

6 A moesoe e wroko boen: Den sma di e ondrosoekoe bijbel serjoesoe e froestan heri esi, taki den komando nanga den gronprakseri foe bijbel, no meki foe sma gebroiki den na wan fowtoe fasi. Na presi foe dati, den komando nanga gronprakseri disi e sori wan fasi foe libi di e tjari wini kon gi denwan di e hori densrefi steifi na den (Jesaja 48:17, 18). A trowstoe di a e gi na den sma di e sari, no de wan soso sani, a no abi en gron tapoe filosofia di de foe soso. Na presi foe dati, a e jepi sma foe kakafoetoe gi a tranga libi. Fa? Na dri fasi (1) foe di a e gi boen rai fa foe handri nanga problema, (2) foe di a e tjari kon na krin fa foe kisi a lobi jepi di Gado e gi na den foetoeboi foe en now, èn (3) foe di a e meki a toemoesi moi tamara kon na krin di Gado abi na prakseri gi den sma di e dini en, foe di a e gi den gosontoe reide foe abi froetrow ini den pramisi foe en.

7. (a) Tjari kon na krin sortoe piki bijbel abi tapoe wán foe den moro bigi problema di abi foe doe nanga sma ini a ten disi, foe di joe e gebroiki den bijbeltekst di skrifi ini a foetoewortoe. (b) Sori fa bijbel rai e kibri wi noso e jepi wi foe kakafoetoe gi wan hebi situwâsi.

7 Ala di a de so, taki nofotron bijbel rai no pôpi na den sma di e trowe makti èn di e feti baka wan libi foe satisferi densrefi nomo, tokoe foeroe foe den kon froestan taki so wan libi no tjari troetroe kolokoe kon gi den (Galasiasma 6:7, 8). Bijbel e gi krinkrin piki tapoe aksi di abi foe doe nanga a poeroe foe bere, brokotrow nanga tantamanlibi. A rai foe bijbel e kibri sma foe meki wan fowtoe gebroiki foe drug nanga sopi, èn a e kibri den foe den no kisi AIDS nanga jepi foe broedoe di no boen noso jajo sekslibi. A e sori wi fa foe abi kolokoe osofamiri. A e gi piki di e meki taki wan sma kan kakafoetoe gi den moro hebi situwâsi ini libi, so srefi a weigri di krosibei famiriman e weigri foe sori lobi gi en, ogri siki, nanga a dede foe wan lobiwan. A e jepi wi foe abi a koni foe man si krin san na den moro prenspari sani gi wi, so taki a libi foe wi foeroe nanga sani di wani taki wan sani, na presi taki a foeroe nanga sari.a

8, 9. (a) Sortoe profeititori abi krakti na tapoe joesrefi, leki wan boeweisi taki na Gado meki sma skrifi bijbel? (b) San profeititori ini bijbel e boeweisi ini a tori foe pe den komopo?

8 Profeititori: Bijbel na a wan-enkri boekoe di abi profeititori, wan boekoe di e froeteri san sa pasa ini a ten di o kon èn disi a e doe finifini. A ben froeteri na fesi foe a pori di owroeten Tirus kisi, a fadon di Babilon fadon, a bow di den bow Jerusalem baka, na opo nanga a fadon foe den kownoe foe Medo-Persia nanga Grikikondre, èn den foeroe sani di pasa ini a libi foe Jesus Krestes. A ben froeteri finifini na fesi toe foe situwâsi na grontapoe di pasa ini a jarihondro disi, èn a e tjari kon na krin san den wani taki. A e sori fa den problema di e moro libisma tiriman, sa kisi wan loesoe, èn a e meki sma kon sabi a Tiriman di sa tjari vrede di e tan èn troe seikerfasi kon gi a libisma famiri.b — Jesaja 9:6, 7; 11:1-5, 9; 53:4-6.

9 A de wan prenspari sani foe si, taki bijbel e meki a froeteri di a man foe froeteri soifri na fesi fa a tamara sa de, de leki wan sani di e boeweisi a makti foe Gado (Jesaja 41:1–46:13). A Sma di kan doe disi noso di kan meki trawan doe disi, no de soso wan kroektoe gado di no abi libi. A no de soso wan vroom sma. A de a troe Gado, èn a boekoe di abi den sortoe profeititori dati na ini, na en Wortoe. — 1 Tesalonikasma 2:13.

Na ala sma di e gebroiki bijbel e leri a joisti relisi?

10, 11. San kan meki, so leki fa Jesus ben sori, taki a relisi di wan tiriman foe krestenhèit e hori baka gi, kan sori foe de wan soso-sani, ala di a e gebroiki bijbel kande?

10 A de wan reidelek sani — moro prenspari ete, a de wan sani di abi en fondamenti na tapoe den Boekoe foe bijbel — foe kon na a bosroiti, foe dati ede, taki ala relisi groepoe di e taki dati den e gebroiki bijbel, e leri a joisti relisi? Na ala sma di e tjari wan bijbel nanga en noso di e teki wortoe foe bijbel taki, e libi ini akroederi nanga a joisti relisi?

11 Foeroe foe den tiriman foe krestenhèit, ala di den abi bijbel, e gebroiki relisi leki wan sani foe gi glori na densrefi. Nanga den kerkigwenti foe den èn den libisma filosofia, den e meki den soifri waarheid e lasi den waarde. Na anbegi foe den na wan sani di Gado feni boen? A ben de wan joisti sani taki Jesus Krestes ben fiti den wortoe, di Gado ben taki nanga jepi foe a profeiti Jesaja, na den fesiman foe den difrenti relisi ini a fosi jarihondro na Jerusalem di ben doe a srefi sani dati, di a ben taki: „A pipel disi e gi mi grani nanga den mofoboeba foe den, ma na ati foe den de farawe foe mi. Na foe soso den e tan dini mi, foe di den e leri libisma komando leki kerkileri” (Mateus 15:8, 9; 23:5-10). A de krin, taki a sortoe relisi dati a no a troe relisi.

12, 13. (a) Fa a fasi fa den memre foe kerki e tjari densrefi kan jepi wan sma foe bepaal efoe a relisi foe den na a joisti wan efoe no? (b) Fa Gado sa si na anbegi foe wi, efoe wi e froekisi foe abi demakandra nanga den sma di a e weigri foe teki? (2 Kroniki 19:2)

12 Fa a de efoe den bakapisi di e kon foe den leri foe bepaalde sortoe relisi, so leki fa dati de foe si ini a libi foe den memre foe den di abi wan boen nen, na pori bakapisi? Ini en Bergitaki Jesus ben warskow: „Loekoe boen nanga den falsi profeiti . . . Na den froktoe oenoe sa kon sabi den. . . . Ibri boen bon e meki boen froktoe, ma ibri pori bon e meki froktoe di no warti noti” (Mateus 7:15-17). A troe, taki ibriwan sma aparti kan meki fowtoe èn taki a de fanowdoe foe sori en a boen pasi. Ma a situwâsi de tra fasi te den memre foe kerki, srefi den tiriman foe krestenhèit, e gi densrefi abra na hoeroedoe nanga soetadoe, feti, droengoefasi, bigi-aifasi, lei, afkodrei, na anbegi foe kroektoe gado — awinsi na wán foe den sani disi noso den alamala — tokoe den no e kisi no wan strafoe foe dati. Den sma di e tan doe den sani disi, den no e sluit den uit foe a gemeente. Bijbel e taki krin, taki den sma di e doe den sortoe sani disi, den moesoe jagi den poeroe foe a gemeente; no wan presi no sa de gi den ini Gado Kownoekondre (Galasiasma 5:19-21). Na anbegi foe den no e plisi Gado, èn na anbegi foe wi no sa plisi Gado toe, efoe wi e froekisi foe abi demakandra nanga den sma di a e weigri foe teki. — 1 Korentesma 5:11-13; 6:9, 10; Openbaring 21:8.

13 A de krin, taki a no ala groepoe di e taki dati den e gebroiki bijbel, e libi doronomo ini akroederi nanga a troe relisi di bijbel e taki foe en. San bijbel e poti leki marki dan, foe sma kan kon sabi a troe relisi?

Marki foe sma kan kon sabi a troe relisi

14. (a) Na sortoe sani tapoe ala den leri foe a troe relisi abi den fondamenti? (b) Fa den leri di krestenhèit e leri ini a tori foe Gado nanga a sili, e pasa a tesi disi na wan boen fasi?

14 Den leri foe a troe relisi abi wan steifi fondamenti na tapoe den Boekoe foe bijbel di skrifi nanga jepi foe santa jeje. „Ala den Boekoe foe bijbel, Gado ben meki sma skrifi den nanga jepi foe santa jeje èn den boen foe gi leri na sma, foe piri-ai gi sma, foe poti sani reti” (2 Timoteus 3:16). Ma pe bijbel e taki foe a Dri-wánfasi foe krestenhèit? Èn pe bijbel e leri, so leki fa den tiriman foe krestenhèit e doe, taki libisma abi wan sili di e tan na libi dorosei foe a skin di dede? Oiti joe aksi wan tiriman foe krestenhèit foe sori joe den leri dati ini joe bijbel? The New Encyclopædia Britannica e taki: „No a wortoe Dri-wánfasi, no a leri srefi, de foe feni ini a Njoen Testamenti” (1992, Micropædia, Pisi 11, bladzijde 928). Èn a New Catholic Encyclopedia e erken: „Na mindri den Apostel Tata, no wan sani ben de, di e kon krosibei srefi foe so wan fasi foe denki noso so wan fasi foe si sani” (1967, Pisi XIV, bladzijde 299). Foe a prakseri di krestenhèit abi, taki wan sili e prati ensrefi foe a skin te wan sma dede, kerki sabiman e erken taki den ben teki a prakseri abra foe a Griki filosofia. Ma a troe relisi no e poti bijbel waarheid na wan sei gi libisma filosofia. — Genesis 2:7; Deuteronomium 6:4; Esekièl 18:4; Johanes 14:28.

15. (a) Fa bijbel e meki sma kon sabi a Sma di en wawan sma moesoe anbegi? (b) Fa troe anbegiman e denki foe a go di den e go krosibei na Jehovah?

15 A troe relisi e hori baka gi na anbegi foe a wán troe Gado Jehovah wawan (Deuteronomium 4:35; Johanes 17:3). Di Jesus ben teki den wortoe foe Deuteronomium 5:9 taki, a ben taki nanga krakti: „Na Jehovah, oen Gado, oenoe moesoe anbegi èn gi en wawan oenoe moesoe doe santa diniwroko” (Mateus 4:10). Ini akroederi nanga dati, Jesus ben meki a nen foe en Tata bekènti na den disipel foe en (Johanes 17:26). A relisi foe joe ben leri joe foe anbegi Jehovah? Joe kon sabi a Sma di abi a nen dati — den prakseri foe en, den wroko foe en, den eigifasi foe en — so taki joe denki taki joe kan go krosibei na en na wan froetrowfasi? Efoe joe relisi na a troe wan, dan a piki de ija. — Lukas 10:22; 1 Johanes 5:14.

16. San bribi ini Krestes wani taki gi den sma di abi wan fajafaja prati ini a troe relisi?

16 Wan prenspari pisi foe na anbegi di e plisi Gado, na foe bribi ini en Manpikin, Jesus Krestes (Johanes 3:36; Tori foe den Apostel 4:12). Disi no wani taki nomo foe bribi taki a ben libi noso taki a ben de wan toemoesi aparti sma. A abi na ini toe taki wan sma moesoe warderi san bijbel e leri ini a tori foe a waarde foe na ofrandi foe Jesus en volmaakti libisma libi èn na erken di wan sma e erken a posisi foe Jesus ini a ten disi leki hemel Kownoe (Psalm 2:6-8; Johanes 3:16; Openbaring 12:10). Efoe joe abi demakandra nanga den sma di e libi doronomo ini akroederi nanga a troe relisi, dan joe sabi taki ini na aladei libi den e doe ala moeiti foe gi jesi na Jesus, foe waka na baka na eksempre foe en, èn foe densrefi abi wan fajafaja prati ini a wroko di a ben gi na den disipel foe en (Mateus 28:19, 20; Johanes 15:14; 1 Petrus 2:21). Efoe dati no de so nanga den sma di joe e anbegi makandra nanga den, dan joe moesoe go loekoe na wan tra presi.

17. Foe san ede troe anbegiman e loekoe boen foe grontapoe no flaka den, èn san dati abi na ini?

17 A troe anbegi e tan sondro flaka, foe di a no abi foe doe nanga politiek èn den strei foe grontapoe (Jakobus 1:27). Foe san ede disi de so? Bika Jesus ben taki foe den bakaman foe en: „Den no de wan pisi foe grontapoe, neleki fa mi no de wan pisi foe grontapoe” (Johanes 17:16). Jesus no ben boemoei nanga politiek, èn a ben tapoe den bakaman foe en foe gebroiki troetroe fetisani (Mateus 26:52). Den sma di e poti prakseri na tapoe san a Wortoe foe Gado e taki, èn di e doe dati toe, ’no e leri orlokoe moro’ (Jesaja 2:2-4). Efoe wan relisi di joe abi wan pikinso demakandra srefi nanga dati, foe di joe de wan memre foe en, no e fiti na san skrifi dja, dan a ten doro foe tapoe foe abi demakandra nanga en. — Jakobus 4:4; Openbaring 18:4, 5.

18. (a) San Johanes 13:35 e meki sma kon sabi leki wan toemoesi aparti eigifasi foe a troe relisi? (b) Fa joe sa kan jepi wan sma foe a si sortoe groepoe troetroe e doe san skrifi ini Johanes 13:35?

18 A troe relisi e leri èn e sori lobi di no e prakseri ensrefi nomo (Johanes 13:35; 1 Johanes 3:10-12). A no ini den lezing wawan den e taki foe so wan lobi. Troetroe a e tjari sma foe ala ras, ala groepoe na ekonomia sei, ala tongo, ala nâsi, kon na makandra ini wan troetroe bradafasi (Openbaring 7:9, 10). A e poti troe kresten aparti foe a grontapoe lontoe den. Efoe joe no ben doe disi kaba, dan go na den konmakandra na wan Kownoekondrezaal foe Jehovah Kotoigi, èn na den moro bigi kongres foe den toe. Loekoe den, te den e wroko makandra foe bow wan foe den Kownoekondrezaal foe den. Loekoe fa den e handri nanga owroesma (so srefi nanga den weduwe) èn nanga den jongoe sma (so srefi nanga denwan di abi soso a papa noso a mama, noso di no abi papa nanga mama srefi) (Jakobus 1:27). Teki san joe e si drape gersi nanga san joe si kaba na iniwan tra relisi. Aksi joesrefi baka dati: ’Soema e libi doronomo ini akroederi nanga a troe relisi?’

19. (a) Gi sortoe loesoe gi den problema foe a libisma famiri a troe relisi e hori baka? (b) San den memre foe a groepoe di e hori densrefi steifi na a troe relisi sa moesoe doe?

19 A troe relisi e hori baka gi Gado Kownoekondre leki a loesoe foe ala ten, gi den problema foe a libisma famiri (Danièl 2:44; 7:13, 14; 2 Petrus 3:13; Openbaring 21:4, 5). Iniwan foe den kerki foe krestenhèit e doe dati? Oten ben de a lasti leisi di joe ben jere taki wan tiriman foe krestenhèit ben tjari a Kownoekondre foe Gado kon na krin èn san den Boekoe foe bijbel e sori taki a Kownoekondre sa doe? Na organisâsi di joe de na ini, e gi joe deki-ati foe taki nanga trawan foe Gado Kownoekondre, èn efoe dati de so, ala den sma foe a kerki abi wan prati na ini dan? Jesus ben doe a sortoe kotoigiwroko dati; den fosi disipel foe en ben doe dati. Joe toe kan abi a grani foe abi wan prati ini a wroko disi. A de a moro prenspari wroko di e doe na grontapoe ini a ten disi. — Mateus 24:14.

20. San wi moesoe doe, boiti foe kon sabi a joisti relisi?

20 Ala di doesoendoesoen relisi de, bijbel e jepi wi esi-esi foe koti pasi gi a broeja, so taki wi kan kon sabi a troe wan. Ma wi moesoe doe moro leki foe kon sabi en. A de toemoesi prenspari taki wi e libi ini akroederi nanga a troe relisi. San disi wani taki, wi sa go loekoe moro fini ini na artikel foe wi, di e kon now.

[Foetoewortoe]

a A poeroe foe bere: Tori foe den Apostel 17:28; Psalm 139:1, 16; Exodus 21:22, 23. Brokotrow: Mateus 19:8, 9; Romesma 7:2, 3. Tantamanlibi: Romesma 1:24-27; 1 Korentesma 6:9-11. A fowtoe gebroiki foe drug nanga sopi: 2 Korentesma 7:1; Lukas 10:25-27; Odo 23:20, 21; Galasiasma 5:19-21. Broedoe nanga jajo sekslibi: Tori foe den Apostel 15:28, 29; Odo 5:15-23; Jeremia 5:7-9. Osofamiri: Efeisesma 5:22–6:4; Kolosesma 3:18-21. A weigri di sma e weigri foe sori lobi gi trawan: Psalm 27:10; Maleaki 2:13-16; Romesma 8:35-39. Siki: Openbaring 21:4, 5; 22:1, 2; Titus 1:2; Psalm 23:1-4. Dede: Jesaja 25:8; Tori foe den Apostel 24:15. Den moro prenspari sani: Mateus 6:19-34; Lukas 12:16-21; 1 Timoteus 6:6-12.

b Foe feni eksempre foe den sortoe profeititori disi èn a kontroe foe den, loekoe den boekoe De bijbel—Gods Woord of dat van mensen? (Bijbel — Gado Wortoe noso di foe libisma?), bladzijde 117-161; nanga Redeneren aan de hand van de Schrift (Taki-go-taki-kon nanga jepi foe den Boekoe foe bijbel), bladzijde 70-73, 242-249, 255-261. Na a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari den toe boekoe disi kon na doro.

San joe ben sa piki?

◻ Soema fasi foe si sani de a moro prenspari wan, te wan sma wani foe kon sabi a joisti relisi?

◻ Sortoe fo boeweisi e sori tapoe bijbel leki a Wortoe foe Gado?

◻ Foe san ede a no ala relisi di e gebroiki bijbel Gado e feni boen?

◻ San na siksi marki di kan meki sma kon sabi a wán joisti relisi?

[Faki na tapoe bladzijde 10]

Jehovah Kotoigi . . .

◆ E gron ala den leri foe den na tapoe bijbel.

◆ E anbegi a wán troe Gado, Jehovah.

◆ E libi ini akroederi nanga a bribi di den e bribi ini Jesus Krestes.

◆ No abi foe doe nanga politiek èn den strei foe grontapoe.

◆ E doe moeiti ini na aladei libi foe sori lobi di no e prakseri ensrefi nomo.

◆ E hori baka gi Gado Kownoekondre leki a loesoe foe ala ten, gi den problema foe a libisma famiri.

[Prenki na tapoe bladzijde 9]

BIJBEL — san e sori taki a abi a boskopoe foe Gado na ini gi a heri libisma famiri?

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma