Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w94 1/8 blz. 29-32
  • Tan hori a wánfasi na mindri owroeman nanga dinari ini a diniwroko

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Tan hori a wánfasi na mindri owroeman nanga dinari ini a diniwroko
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1994
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • A ròl foe owroeman nanga dinari ini a diniwroko
  • San owroeman kan doe
  • Dinari ini a diniwroko e wroko foe tjari wánfasi kon
  • Dinari ini a diniwroko e du wroko di prenspari
    Wi orga fu du a wani fu Yehovah
  • Dinari ini na diniwroko — Wan blesi gi a pipel foe Jehovah
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1985
  • Dinari na ini na diniwroko e kibri wan boen nen!
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1985
  • Owruman—Leri trawan fa fu tyari frantwortu
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2002
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1994
w94 1/8 blz. 29-32

Tan hori a wánfasi na mindri owroeman nanga dinari ini a diniwroko

SJATOE baka a Pinksterfesa foe 33 Gewoon Teri, wan problema ben opo ede kon ini a kresten gemeente di ben seti no so langa pasa. Wan seti ben meki foe sorgoe gi den weduwe di ben de ini nowtoe. Ma baka wan pisi ten „wan kragi ben opo, na a sei foe den djoe di ben e taki Grikitongo, teige den djoe di ben e taki Hebrewtongo, bika den ben e frigiti den weduwe te den ben e prati na aladei njanjan”. — Tori foe den Apostel 6:1.

Den apostel ben jere den kragi disi. „Foe dati ede, den twarfoe ben kari den foeroe disipel kon na den èn den ben taki: ’A no switi gi wi foe libi a wortoe foe Gado, foe go prati njanjan na den tafra. Foe dati ede brada, soekoe seibi man na oen mindri di abi wan boen nen, èn di foeroe nanga santa jeje èn nanga koni, so taki wi kan poti den na tapoe a prenspari afersi disi.’” — Tori foe den Apostel 6:2, 3.

Disi e sori tapoe wan prenspari gronprakseri foe organisâsi ini a kresten gemeente. Den e gebroiki wan toe man di den kan froetrow foe sorgoe gi den aladei afersi, ala di trawan e sorgoe gi den moro prenspari jeje afersi. Disi na wan eksempre foe fosi, di den e waka na en baka. Ini Israèl foe owroeten, den ben poti Aron nanga den bakapikin foe en foe dini leki priester di ben tjari srakti-ofrandi gi Gado. Ma, Jehovah ben gi a komando taki den Leifisma ben moesoe jepi den foe ’sorgoe gi ala den wrokosani foe a konmakandra-tenti’ (Numeri 3:5-10). Na so a de toe ini a ten disi, taki opziener e kisi jepi foe den dinari ini a diniwroko.

A ròl foe owroeman nanga dinari ini a diniwroko

Den Boekoe foe bijbel e taki foe den hei markitiki gi owroeman nanga gi dinari ini a diniwroko toe (1 Timoteus 3:1-10, 12, 13; Titus 1:6-9). Den no e strei nanga makandra, ma den e wroko gi a sèm marki — foe bow a gemeente. (Teki gersi Efeisesma 4:11-13.) Ma tokoe, wan toe difrenti de ini a wroko di den e doe ini a gemeente. Ini 1 Petrus 5:2, den e taigi den opziener: „Wèi na ipi foe Gado di de na oen sorgoe, no ondro dwengi, ma foe di oenoe wani; no nanga lobi gi oneerlijk wini, ma foe di oenoe de klariklari.” Den moesoe gi frantiwortoe na Gado foe a fasi fa den e doe a santa frantiwortoe disi. — Hebrewsma 13:17.

Fa a de nanga den dinari ini a diniwroko? Den Boekoe foe bijbel no e aksi foe den taki, den moesoe de bekwaam toe foe gi leri. Den wroko foe den e difrenti pikinso foe di foe den owroeman. Ini a fosi jarihondro Gewoon Teri, sondro tweifri foeroe sani na skin fasi, aladei sani, noso wrokosani ben de fanowdoe foe poti prakseri na den tapoe, kande toe a bai di den ben moesoe bai materiaal foe skrifi den Boekoe foe bijbel abra noso kande foe densrefi skrifi den Boekoe foe bijbel abra.

Ini a ten disi, dinari ini a diniwroko e doe difrenti prenspari wroko ete ini a gemeente, so leki foe sorgoe gi den moni afersi nanga gebied foe a gemeente, a prati foe tijdschrift nanga boekoe, èn foe ondrow a Kownoekondrezaal. Den kan gebroiki wan toe dinari ini a diniwroko di de bekwaam, srefi foe gi leri, son leisi foe hori gemeente boekoestudie, foe hori prati na den diniwroko konmakandra, nanga foe hori poeblikitaki.

Te owroeman nanga dinari ini a diniwroko e wroko makandra ini wánfasi, dan den e sorgoe na wan balansifasi gi den sani di a gemeente abi fanowdoe na jeje sei nanga na organisâsi sei. Dan den memre foe den gemeente e prisiri, den e tranga, èn den e de produktief na jeje fasi. Prakseri baka foe san Paulus ben skrifi gi den salfoewan ini Efeise: „Foe di a poti na makandra ini wánfasi èn a meki so wan fasi taki a e wroko makandra nanga jepi foe ibri skroefoe di e gi san de fanowdoe, leki fa ibriwan memre aparti e wroko na a joisti fasi, foe meki a skin gro, foe kon moro tranga na ini lobi.” — Efeisesma 4:16.

Owroeman nanga dinari ini a diniwroko moesoe doe moeiti foe kweki wan srefi wánfasi, dati wani taki, foe agri nanga makandra, de ini akroederi nanga makandra, wroko nanga makandra, èn de na ini wánfasi. Ma, so wan wánfasi no e kon foe ensrefi. Den moesoe kweki a wánfasi èn kibri en.

San owroeman kan doe

Wan prenspari sani foe doe, na foe erken taki a matifasi foe wan owroeman nanga wan dinari ini a diniwroko no de leki di foe wan masra nanga wan srafoe, noso foe wan wrokobasi nanga wan wrokoman. Pe troetroe wánfasi de, owroeman e si den dinari ini a diniwroko leki kompe-dinari foe Gado. (Teki gersi 1 Korentesma 3:6-9.) Romesma 12:10 e taki: „Teki fesi ini a sori foe grani gi makandra.” Dati meki owroeman no e handri nanga den dinari ini a diniwroko na fasi di kande gersi taki den e wisiwasi den, noso e si den leki moro lagi. Den e gi deki-ati, na presi foe masi den boen prakseri foe den dinari. Te den e handri nanga den dinari ini a diniwroko na wan respekifasi, dan dati kan meki taki den dinari kisi moro boen bekwaamfasi, èn dati sa jepi den foe prisiri nanga a wroko foe den ini a gemeente.

Owroeman moesoe hori na prakseri toe, taki a wroko foe den foe wèi na ipi foe Gado di gi na den sorgoe, abi na ini toe den brada di e dini leki dinari ini a diniwroko. A troe, taki den e froewakti foe den dinari ini a diniwroko taki den de lepi kresten. Ma tokoe, son leisi den abi persoonlijk belangstelling fanowdoe, neleki a tra pisi foe na ipi. Owroeman moesoe abi serjoesoe belangstelling gi a gro di den dinari e gro na jeje fasi.

Foe eksempre, di na apostel Paulus ben miti a jongoeman Timoteus, dan wantewante a ben kon si den sani di Timoteus ben man doe èn a „ben taki dati a wani meki a man disi kon nanga en” (Tori foe den Apostel 16:3). Timoteus ben dini leki a kompe ini den rèis di Paulus ben meki, èn leki a bakapisi foe dati a ben kisi warti leri. Ija, jari baka dati Paulus ben kan skrifi den kresten ini Korente: „Mi e seni Timoteus kon gi oenoe, foe di en na mi lobi nanga getrow pikin na ini Masra; èn a sa memre oenoe na den fasi fa mi e doe sani di abi foe doe nanga Krestes Jesus!” — 1 Korentesma 4:17.

Owroeman, oenoe ben bigin kaba foe meki gebroiki foe ala den sani di den dinari ini a diniwroko ini oen gemeente man doe? Oenoe e jepi den foe gro, foe di oenoe e leri den persoonlijk foe gi poeblikitaki èn foe ondrosoekoe sani ini bijbel? Oenoe ben gi den bekwaam dinari ini a diniwroko a kari foe kon nanga oenoe na skapoeman fisiti? Oenoe e wroko nanga den ini a velddienst? Ini Jesus en agersitori foe den talenti, a masra ben taigi den getrow dinari foe en: „Heri boen, boen èn getrow srafoe!” (Mateus 25:23) Oenoe lobi foe prèise den dinari ini a diniwroko toe èn sori taki oenoe e warderi denwan di na wan bescheidefasi e doe a wroko foe den boen? (Teki gersi Odo 3:27.) Efoe disi no de so, dan den no sa firi dan taki oenoe no e warderi a wroko foe den?

Komunikâsi na wan toemoesi prenspari sani toe foe wroko ini wánfasi makandra. (Teki gersi Odo 15:22.) Oenoe no moesoe gi toewijzing noso poeroe toewijzing nanga oen eigi wani noso sondro foe denki. Den owroeman moesoe takimandra na ondro begi fa den kan gebroiki den bekwaamfasi foe wan brada ini a gemeente. (Teki gersi Mateus 25:15.) Te oenoe gi wan toewijzing kaba, dan oenoe moesoe taigi wan brada den bodoi krinkrin san oenoe e froewakti foe en. Ini Odo 11:14 a warskow e gi, taki „pe koni bodoi no de, a pipel e fadon”.

A no boen nofo foe taigi wan brada foe teki na afdeling abra foe moni afersi, na afdeling foe tijdschrift, noso na afdeling foe den boekoe. Sontron, wan dinari di no so langa ete kisi en toewijzing, e kisi wan heri ipi raport di no soifri noso di no boen nofo. Fa disi kan meki a sma lasi ati! Na ini 1 Korentesma 14:40 a rai e gi: „Meki ala sani doe na wan boen fasi èn na wan orga fasi.” Den owroeman moesoe teki fesi foe gi den brada leri, foe meki den kon gwenti nanga a fasi fa a gemeente e wroko èn den moesoe de wan eksempre ini a hori di den e hori densrefi na den fasi dati foe wroko. Foe eksempre, ibri dri moen, owroeman moesoe seti sani foe meki a gemeente raport foe moni afersi. Te prakseri no e poti na tapoe so wan prenspari seti, dan dati kan tjari problema kon èn a kan swaki a respeki di den dinari ini a diniwroko abi gi den bodoi di abi foe doe nanga na orga foe sani.

Ma kon wi taki dati wan brada no e poti nofo prakseri foe doe wan bepaalde toewijzing? Na presi foe poeroe en wantewante foe a toewijzing foe en, den owroeman moesoe taki nanga en foe na afersi dati. Kande a problema de taki a no kisi nofo leri. Efoe a brada e tan abi problema foe doe a toewijzing foe en, dan kande a ben sa doe moro boen ini wan tra toewijzing.

Owroeman kan jepi toe foe meki a wánfasi de, foe di den e sori sakafasi. Filipisma 2:3 e gi kresten deki-ati foe doe „noti foe di oenoe lobi foe meki trobi noso prakseri oensrefi nomo, ma nanga sakafasi foe jeje, foe di oenoe e si trawan moro hei leki oensrefi”. Foe dati ede wan owroeman moesoe proeberi foe wroko nanga wan dinari efoe a dinari e sori en foe sidon na tapoe wan bepaalde stoeroe ini a zaal. Na owroeman no moesoe denki na ensrefi, taki foe di a de wan owroeman, a no abi foe gi jesi. Kande a dinari e waka na baka a rai foe sma sidon na difrenti presi foe a zaal, ala di a moesoe memre taki no wan lin de taki ala sma abi foe doe so.a Wan owroeman moesoe tan farawe foe poti den bosroiti di gi na wan dinari ini a diniwroko, na en sei, sondro taki a de fanowdoe.

Dinari ini a diniwroko e wroko foe tjari wánfasi kon

Na apostel Paulus ben taki dati „dinari ini a diniwroko moesoe de serjoesoe toe” (1 Timoteus 3:8). Te den e loekoe den toewijzing foe den na wan serjoesoe fasi — leki wan pisi foe a santa diniwroko foe den — dan dati sa doe foeroe foe no meki trobi opo kon. Efoe joe na wan dinari ini a diniwroko, joe e doe den wroko foe joe nanga faja? (Romesma 12:7, 8) Joe ben gi joesrefi foe tron bekwaam foe man doe joe wroko? Sma kan bow na joe tapoe èn joe de foe froetrow? Joe e sori taki joe abi wan jeje foe de klariklari te joe kisi wan toewijzing? Wan dinari ini a diniwroko ini wan Afrikankondre e doe dri difrenti toewijzing ini a gemeente. Fa a e denki foe disi? A e taki: „We, a wani taki nomo foe wroko moro tranga, èn tranga wroko no e kiri joe.” Ija, denwan di e gi densrefi, e prisiri foe moro foeroe kolokoe. — Tori foe den Apostel 20:35.

Joe kan doe foeroe toe foe meki wánfasi kon, foe di joe e wroko makandra dorodoro nanga den owroeman. Hebrewsma 13:17 e taki: „Gi jesi na denwan di e teki fesi na oen mindri èn saka oensrefi na den ondro, bika den e hori ai na tapoe oen sili leki sma di sa gi frantiwortoe; so taki den kan doe disi nanga prisiri èn no nanga soktoe, bikasi dati ben sa doe oenoe ogri.” A troe taki den owroeman na onvolmaakti man, èn a sa de makriki foe feni fowtoe na den. Tokoe, efoe na fowtoe nomo joe e soekoe na trawan, dan dati e sori taki joe no e froetrow den. A kan pori a prisiri foe joe èn a kan abi krakti na tapoe trawan ini a gemeente na wan takroe fasi. Foe dati ede na apostel Petrus ben gi a rai disi: „Oenoe jongoeman, saka oensrefi na ondro den owroe man. Ma oen alamala, weri oensrefi nanga sakafasi foe jeje na oen mindri . . . Saka oensrefi, foe dati ede, na ondro a makti anoe foe Gado, so taki a kan hei oenoe te a ten foe en doro.” — 1 Petrus 5:5, 6.

So wan rai e fiti spesroetoe te joe e denki taki den ben loekoe pasa joe, foe gi joe grani. Kande joe ben „soekoe foe kisi a wroko foe wan opziener”, ma den no ben poti joe (1 Timoteus 3:1). Sakafasi foe jeje kan jepi joe foe tan abi „wan jeje foe wakti” (Kragisingi 3:24). Na presi foe atibron na tapoe den owroeman — wan sani di seiker sa pori a fasi fa joe e wroko makandra nanga den — aksi den efoe wan toe kontren de pe joe kan go na fesi. Te joe de klariklari foe teki rai èn foe doe dati na wan opregti fasi, dan sondro tweifri den sa si dati leki wan boeweisi taki joe gro na jeje fasi.

Foe abi a sakafasi foe Gado èn foe de bescheide, kan jepi wan dinari ini a diniwroko foe hori en balansi efoe a abi toemoesi aparti bekwaamfasi noso efoe a kisi boen skoro èn a abi wan spesroetoe nen ini a libimakandra. A kan de wan tesi gi en foe proeberi foe de moro boen leki den owroeman noso foe poti prakseri tapoe en eigi bekwaamfasi! Odo 11:2 e memre wi taki „koni de nanga denwan di de bescheide”. Wan brada di de bescheide, sabi san a man doe èn san a no man doe. A wani foe wroko na wan pî fasi pe sma no e si en so esi èn a wani foe gebroiki den bekwaamfasi foe en foe jepi den owroeman. Bescheidefasi kan jepi en toe foe froestan taki, ala di a kan dati a abi foeroe grontapoe koni, kande a no abi nofo koni ete na ini den prenspari afersi tapoe a kontren foe koni na jeje fasi èn a koni foe man si sani krin — eigifasi ini san kande den owroeman de moro boen. — 1 Korentesma 1:26–2:13; Filipisma 1:9.

A de krin, taki owroeman nanga dinari ini a diniwroko e prei wan toemoesi prenspari ròl. Makandra den kan doe foeroe foe bow ala sma ini a gemeente. Ma efoe den wani doe disi, dan den moesoe wroko makandra ini wánfasi, „foe abi dorodoro sakafasi foe jeje nanga safri-ati, nanga langa pasensi, foe froedrage makandra na ini lobi, foe doe serjoesoe moeiti foe hori a wánfasi ini jeje ini a wánfasi foe vrede”. — Efeisesma 4:2, 3.

[Foetoewortoe]

a Loekoe A Waktitoren foe 1 augustus 1992, bladzijde 21.

[Prenki na tapoe bladzijde 30]

Owroeman si den dinari ini a diniwroko, no leki sma di de na oen ondro, ma leki kompe-wrokoman foe Gado

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma