Meki a nen foe Jehovah bekènti na poebliki
„Meki wi tjari wan srakti-ofrandi foe prèise gi Gado ala ten, dati wani taki, a froktoe foe den mofoboeba, di e meki a nen foe en bekènti na poebliki.” — HEBREWSMA 13:15.
1. Sortoe sani a profeiti Hosea ben gi kompe Israèlsma tranga foe doe?
HOSEA, a profeiti foe Jehovah, ben abi wan prenspari boskopoe gi den kompe Israèlsma foe en. Ini a di foe aiti jarihondro bifo Gewoon Teri, a ben froemane den tranga-ede speri foe en foe abi berow. A ben gi tranga: „Teki wortoe kon nanga oenoe èn drai kon baka na Jehovah. Taigi en, oen alamala: ’Meki a de so taki joe gi pardon foe sondoe; èn teki san boen, èn foe wi sei wi wani tjari leki ofrandi den jongoe mankaw foe wi mofoboeba’” (Hosea 14:2). Foe di a profeititori foe Hosea ben gi a pipel tranga foe tjari ’den jongoe mankaw foe den mofoboeba foe den’ leki ofrandi gi Jehovah, meki a ben gi den Israèlsma deki-ati foe abi berow èn foe tjari srakti-ofrandi foe opregti prèise gi Gado.
2. Sortoe srakti-ofrandi na apostel Paulus ben gi kresten deki-ati foe tjari?
2 Ini a ten disi, den Kotoigi foe Jehovah e tjari leki ofrandi ’den jongoe mankaw foe den mofoboeba foe den’. Den e poti prakseri toe na tapoe a froemane foe na apostel Paulus, di ben sori go na den wortoe dati ini a profeititori foe Hosea, di a ben skrifi: „Nanga jepi foe [Jesus Krestes] meki wi tjari wan srakti-ofrandi foe prèise gi Gado ala ten, dati wani taki, a froktoe foe den mofoboeba, di e meki a nen foe en bekènti na poebliki” (Hebrewsma 13:15). So boen, den foetoeboi foe Gado e prèise Jehovah nanga prisiri, so leki ini a Kownoekondre preikiwroko foe den. — Mateus 24:14.
3. Fa wi kan tjari „wan srakti-ofrandi foe prèise” gi Jehovah, èn den wroko foe soema wi sa go loekoe now?
3 A meki di den e meki a nen foe Jehovah bekènti na poebliki, na wan grani di onvolmaakti libisma no e froedini. Fa wi breiti foe froeteri trawan foe wi Gado, èn na so fasi e tjari „wan srakti-ofrandi foe prèise” gi Jehovah, „den jongoe mankaw foe wi mofoboeba”! Foe kisi deki-ati foe preiki a boen njoensoe foe a Kownoekondre na poebliki ini a ten disi, meki wi go ondrosoekoe san bijbel e froeteri wi foe den profeiti foe Gado èn foe tra foetoeboi foe Jehovah. Wi kan leri foeroe foe a waka nanga libi foe den, san sa jepi wi foe njanboen foe wi preikiwroko. — Romesma 15:4.
A ròl foe den profeiti
4, 5. (a) San na a gron prakseri foe den wortoe di vertaal nanga „profeiti”, ini den fosi tongo foe bijbel? (b) San e sori taki den profeiti ben abi wan spesroetoe ròl ini a seti foe Gado?
4 Den profeiti foe Jehovah ben kisi a grani foe meki a boskopoe foe en bekènti na poebliki. Wi no sabi soifri pe a Hebrew wortoe gi „profeiti” (na·viʼʹ) komopo, ma a gebroiki di den e gebroiki en na ini bijbel, e sori taki den troe profeiti ben de sma di ben taki sani gi Jehovah, man foe Gado di ben abi boskopoe di den kisi nanga jepi foe santa jeje. A Griki wortoe di den ben vertaal nanga „profeiti” (pro·feʹtes), troetroe wani taki „wan sma di e taki sani na wan fri fasi”, foe taki wan sani „na fesi” noso „bifo” wan sma. Wan profeiti na wan sma di e meki boskopoe bekènti di e kon foe Gado leki a fonten. Nofotron, ma a no ala ten, den troe profeiti foe Gado ben taki na fesi foe sani di ben o pasa ini a ten di e kon.
5 Foe a spesroetoe ròl di den profeiti ben abi ini a seti foe Gado, a Cyclopædia foe M’Clintock nanga Strong e taki: „Sontron sma ben aksi den foe gi rai . . . Ma moro foeroe a ben de so, taki densrefi ben firi foe inisei foe taki nanga a pipel sondro foe sma ben aksi den foe gi rai, èn den no ben frede foe taki fri èn sondro frede nanga wan fasti bosroiti tapoe presi pe kande a ben tjari atibron nanga bigi frede kon, te den ben sori densrefi drape” (Pisi VIII, bladzijde 640). Loekoe wan toe eksempre foe san ben meki den profeiti tanapoe kánkan na so wan deki-atifasi.
Firi nanga boeweigi foe ati
6, 7. San Jehovah ben meki en profeiti Esekièl njan, èn sortoe bakapisi disi ben abi?
6 Bifo a pori foe Jerusalem ini 607 bifo Gewoon Teri, Jehovah ben taki nanga den djoe di ben de ini katibo na Babilon, nanga jepi foe en profeiti Esekièl. Jehovah ben froeteri en: „Manpikin foe libisma, njan san joe e feni. Njan a lolo disi, èn go, taki nanga na oso foe Israèl.” Esekièl ben arki Gado. A ben taki: „Na so mi ben opo mi mofo, èn safrisafri a ben meki mi njan a lolo disi. Èn a ben go doro foe taigi mi: ’Manpikin foe libisma, joe moesoe meki joe eigi bere njan, so taki joe kan foeroe joe eigi inibere nanga a lolo disi di mi e gi joe.’ Èn mi ben bigin foe njan en, èn ini mi mofo a ben tron gi mi leki oni, foe a soekroe di a ben soekroe.” — Esekièl 3:1-3.
7 Foe a njanjan di wi e njan, a skin foe wi e poeroe sani foe bow a skin, èn na a wán noso tra fasi, den sani disi e tron wan pisi foe wi. Na a srefi fasi, a „lolo” di Esekièl ben njan — a boskopoe foe Jehovah di a profeiti ben moesoe meki bekènti — ben moesoe tron wan pisi foe en, foe abi krakti na tapoe a fasi fa a ben firi. Den wortoe foe Gado ben meki Esekièl firi na inisei na so wan fasi, taki a ben de wan prisiri gi en foe meki den wortoe bekènti na poebliki. Efoe joe na wan Kotoigi foe Jehovah joe e prisiri foe meki a boskopoe foe Gado bekènti na poebliki?
8, 9. San ben boeweigi na ati foe Amos foe taki profeititori?
8 Loekoe a profeiti Amos toe. A ben libi ini a di foe neigi jarihondro bifo Gewoon Teri èn a ben de wan foe den fosi Hebrew profeiti di ben skrifi wan bijbel boekoe di ben kisi en nen. Neleki Esekièl, Amos ben de wan preikiman foe Jehovah en wortoe, èn Amos ben taki sani leti fa den ben de. Ija, 11 tron ini a heri boekoe di e tjari en nen, a e taki den wortoe, „disi na san Jehovah taki”! (Amos 1:3, 6, 9, 11, 13; 2:1, 4, 6; 3:12; 5:4; 7:17) Amos ben firi taki a ben de fanowdoe foe meki den wortoe foe Gado bekènti na poebliki.
9 Leki a profeiti foe Gado, Amos ben doe wan sani na tapoe den sani di Gado ben meki bekènti, sondro foe draidrai. Nanga jepi foe Amos, Gado ben taki: „Wan lew de di bari! Soema no sa frede? A Soeverein Masra Jehovah srefi taki! Soema no sa taki profeititori?” (Amos 3:8) Sondro foe a profeiti ben man doe wan sani na dati, en ati ben boeweigi en foe meki a boskopoe foe Jehovah bekènti.
10. San Jehovah en disiten foetoeboi e doe, te sma e gens a preikiwroko foe den?
10 Leki wan lew, Jehovah e bari den kroetoe boskopoe gi a disiten ogri grontapoe seti foe sani. Neleki Amos, den disiten foetoeboi foe Jehovah e firi taki den moesoe meki den wortoe foe Gado bekènti na poebliki. Srefi te gensman e pramisi den foe doe den ogri, den e waka na baka na eksempre foe den apostel Petrus nanga Johanes, di na wan kraktifasi ben meki bekènti: „Ma foe wi sei, wi no kan tapoe foe taki foe den sani di wi si èn di wi jere.” Den apostel ben taki toe: „Wi moesoe gi jesi na Gado leki tiriman moro leki na libisma” (Tori foe den Apostel 4:20; 5:29). Fa a de nanga wi dan? A boen foe go ondrosoekoe den firi foe wi ini a tori foe a meki di wi moesoe meki a nen foe Jehovah bekènti na poebliki.
„San e komopo pasa marki foe na ati”
11. San moesoe boeweigi wi foe hori doro ini a meki di wi e meki a nen foe Jehovah bekènti na poebliki?
11 Tweifri no kan de, taki na ati foe den profeiti foe Jehovah ben firi tangi foe den grani di den ben kisi. Wan srefi sortoe firi foe tangi gi Jehovah, moesoe poesoe wi foe meki a nen foe en bekènti na poebliki. Psalm 145:1, 2 e taki: „Mi wani hei joe, o mi Gado a Kownoe, èn mi wani blesi joe nen te ten di no skotoe, ija, foe têgo. Heri dei mi wani blesi joe, èn mi wani prèise joe nen te ten di no skotoe, ija, foe têgo.” Den wortoe dati e sori a fasi fa joe e denki èn e firi? Wan doronomo studie foe bijbel e jepi wi foe meki a warderi di wi abi gi san Jehovah doe kaba, gi san a e doe èn gi san a sa doe ete, kon moro bigi. Èn te wi e studeri bijbel makandra leki wan osofamiri, wi no e feni dan taki a Wortoe foe Gado abi krakti di e meki wi wani taki foe En nanga den prakseri foe En? (Hebrewsma 4:12) Foe abi boen bakapisi te wi e meki a nen foe Jehovah bekènti na poebliki, wi moesoe meki dorodoro gebroiki toe foe den kresten poeblikâsi di Jehovah Gado gi nanga jepi foe a salfoe „getrow èn koni srafoe”. — Mateus 24:45-47.
12. Fa kresten konmakandra nanga a prakseri di wi e prakseri dipi foe sani, kan jepi wi foe meki sani bekènti na poebliki?
12 Efoe wi moesoe prèise Jehovah foe di wi ati e firi tangi, dan wi moesoe go na den kresten konmakandra doronomo. A heri pipel foe Jehovah moesoe poti prakseri na tapoe a froemane foe na apostel Paulus: „Meki wi poti prakseri na tapoe makandra foe gi makandra tranga foe sori lobi nanga toemoesi boen wroko, foe no tapoe a kon di wi e kon makandra, so leki fa a de a gwenti gi sonwan, ma meki wi gi makandra deki-ati, èn dati omoro oenoe e si a dei kon krosibei” (Hebrewsma 10:24, 25). Joe de na tapoe den kresten konmakandra doronomo? Joe e taki nofotron foe den waarheid foe bijbel, den moi ondrofenitori, nanga den span njoensoetori foe a bradi di a theokrasia e bradi ensrefi, di joe e jere na tapoe den konmakandra foe Gado pipel? Efoe joe e tweifri foe taki foe Jehovah nanga den prakseri foe en, dan teki a ten foe prakseri dipi foe a Wortoe foe en, so taki den prakseri foe en kan go dipi na ini joe ati (Psalm 77:12; 143:5). Ija, den kresten konmakandra nanga a prakseri di joe e prakseri dipi foe a Wortoe foe Gado doronomo, moesoe jepi joe foe kisi warderi gi a toemoesi moi grani foe meki a nen foe Jehovah bekènti na poebliki.
13. Fa wi e ’tjari boen sani kon’ di komoto na wi ati?
13 Nanga ati di foeroe nanga tangi gi Jehovah, wi e tjari boen sani kon. „Wan boen sma e tjari boen sani kon foe a boen goedoe foe en ati”, Jesus ben taki, „ma na ogri sma e tjari ogri sani kon foe na ogri goedoe foe en; bika san e komopo pasa marki foe na ati, na dati a mofo e taki” (Lukas 6:45). Sortoe moro betre fasi kan de foe ’tjari boen sani kon’ leki foe meki a nen foe Jehovah bekènti na poebliki èn foe taki foe den prakseri foe en nanga den sma ini a birti foe wi, den famiriman foe wi — ija, ala sma di wi e miti?
Den bakapisi di wi e kisi te wi e meki sani bekènti na poebliki
14. (a) San a sma di e meki a Kownoekondre boskopoe bekènti èn a wan di e jere a boskopoe, kan ondrofeni? (b) San e doe nanga jepi foe a Kownoekondre preikiwroko?
14 Den profeiti foe Gado ben abi prisiri ini a diniwroko foe den, èn san den ben taki, ben de wan wini gi den sma di ben wani arki. Na a srefi fasi, a e tjari foeroe prisiri kon gi den sma di e meki a Kownoekondre boskopoe bekènti na poebliki (Tori foe den Apostel 20:35). Èn fa a de wan wini gi den sma di e warderi en foe arki! A teki di sma e teki a boen njoensoe e jepi den foe wini brokosaka noso foe kakafoetoe gi dati. Sma di lasi wan lobiwan ini dede, e prisiri foe a froewakti di den e froewakti na opobaka. Sma di de ini a makti foe nikotine, heroïne, nanga tra sani di abi makti na tapoe sma, e kon fri foe dati. A situwâsi foe foeroe sma e kon moro betre ini a tori foe boen gwenti nanga wet, èn ala sma di e teki bijbel waarheid e kisi fri na jeje fasi (Johanes 5:28, 29; 8:32). Foe meki a Kownoekondre bekènti leki a wan-enkri howpoe gi libisma, e dini leki wan warskow toe gi den ogrisma, ala di a e meki taki den opregti sma e doe wan prisiri sani na tapoe. Na so den e prati sma foe makandra gi wan „têgo koti-poeroe” noso gi „têgo libi”, te Gado e tjari kroetoe kon tapoe na ogri grontapoe disi (Mateus 24:14; 25:31-46; Esekièl 33:1-9; 1 Timoteus 2:3, 4). A preikiwroko foe wi na wan bigi wroko foe froeloesoe sma, so leki dati noiti pasa ete. A de a moro bigi wroko di oiti moesoe doe na a moro bradi fasi na grontapoe, foe meki sani bekènti na poebliki!
15. San kan doe foe jepi denwan di warti ete foe kisi jepi, ini a kontren pe wi e gi kotoigi?
15 Nanga prisiri wi, leki Jehovah en disiten Kotoigi, e wroko tranga gi wi hemel Tata, foe di wi e gi jesi na En (Romesma 12:11). Foe dati ede, wi breiti foe poti ten na wan sei doronomo, foe abi wan prati ini a wroko foe preiki a boen njoensoe na poebliki èn na oso foe oso (Tori foe den Apostel 5:42; 20:20). Na heri grontapoe, tori e sori taki wan toe sma, di warti dati, de ete ini den kontren foe wi. Foe di den omstandigheid ini grontapoe e kenki, dan na difrenti fasi dati abi krakti na tapoe sma. Sondro foe den ben froewakti dati, foeroe sma kon tron sma di ben moesoe lowe, noso den kon tron freimdesma ini wan freimde kondre. Kande wan toe foe den sma disi de ini a kontren pe wi e gi kotoigi. Efoe dati de so, meki wi doe san wi man, foe jepi den na jeje fasi, ala di wi e hori doro ini „a santa wroko foe a boen njoensoe” (Romesma 15:16). Wan toe kresten leri wan tra tongo, so taki den kan meki a boen njoensoe foe a Kownoekondre bekènti na den sortoe sma disi.
16. San kan jepi wi foe hori doro ini a meki di wi e meki a nen foe Jehovah bekènti?
16 Foeroe profeiti foe Gado ben kisi toemoesi moeilek wroko foe doe. A no ben de wan makriki sani gi den foe meki boskopoe foe Gado bekènti na sma di no ben wani arki. Na so toe, a no ala sma di gi densrefi abra na Jehovah, e feni en wan makriki sani foe meki En nen bekènti na poebliki, spesroetoe na ini kontren pe moro foeroe sma no wani arki. Ma foe di wi abi a froetrow, di e kon foe a studeri di wi e studeri a Wortoe foe Gado na ondro begi, makandra nanga a krakti di Jehovah e gi, dan wi kan hori doro ini a meki di wi e meki a Kownoekondre boskopoe bekènti (Filipisma 4:13; Openbaring 14:6). Sortoe tra sani wi kan leri ini a tori disi foe den profeiti foe Jehovah èn foe en tra foetoeboi foe owroeten?
Teki wan kompe go nanga joe ini a velddienst
17. San na wan toe eksempre foe bijbel foe na abi di sma abi wan kompe di de wan wini ini a diniwroko foe Gado?
17 Ini a bigin, di Moses, a profeiti foe Gado, ben moesoe doe a wroko di a ben kisi foe doe, dan a ben kisi jepi foe en moro owroe brada, Aron. Jehovah ben froeteri Moses: „[Aron] moesoe taki gi joe nanga a pipel; èn a moesoe pasa taki a sa dini leki wan mofo gi joe” (Exodus 4:16). Loekoe toe, den dei foe den profeiti Elia nanga Elisa, di „den manpikin foe den profeiti” ben de foeroe. Den disi ben sori foe de groepoe foetoeboi foe Gado di ben wroko nanga makandra, èn sondro tweifri den ben njanboen foe a de di den ben de kompe foe makandra. (2 Kownoe 2:3-5; 4:38; teki gersi 1 Samuèl 10:5, 10.) A no de foe taki, dati Moses nanga Aron nanga „den manpikin foe den profeiti” no ben doe a wroko foe meki a boen njoensoe foe a Kownoekondre bekènti. Ma tokoe, a demakandra di den ben abi nanga makandra, ben de wan wini gi den alamala. Hondrohondro jari na baka, Jesus Krestes ben seni 70 disipel go ini a diniwroko „toe nanga toe”, èn sondro tweifri den ben abi wini foe a kompe di den ben kisi na so fasi. — Lukas 10:1-16; teki gersi Tori foe den Apostel 17:10, 11; 20:20.
18. Fa a teki di wan preikiman e teki wan kompe go nanga en ini a diniwroko, jepi foe doro wan boen marki ini a ten disi?
18 Ini a jari 1953, Jehovah Kotoigi ben bigin nanga wan programa pe Kownoekondre preikiman ben wroko nanga makandra ini a velddienst. A no de foe taki, dati den no ben doe disi nomo foe wan preikiman ben kan teki wan kompe go nanga en. Den ben meki a leri programa disi foe meki den foetoeboi foe Gado kon tron moro betre leriman nanga preikiman foe a boen njoensoe. Nanga a marki dati ini prakseri, Kownoekondre preikiman di ben abi moro ondrofeni, ben abi wan prati na a diniwroko nanga den preikiman di ben de moro njoen. Na oso-foe-oso leri programa disi gi boen foeroe wini èn a jepi a pipel foe Jehovah foe go na fesi ini a meki di den e meki a nen foe en bekènti (1 Timoteus 4:16). Ini a ten disi, foe no kon ini kefar, na wan tra reide di e meki taki a de wan boen sani gi kresten foe doe a diniwroko „toe nanga toe”, spesroetoe na ini son kontren.
19. San sma moesoe hori na prakseri ini a tori foe persoonlijk marki ini a diniwroko?
19 Efoe joe e wroko nanga wan kompe bribiman ini a diniwroko noso joe e go na wan doro joe wawan, doe moeiti foe doro wan toe persoonlijk marki noso prakseri. A moesoe de wan sani di kan, di joe man doro. Joe abi jepi fanowdoe foe fiti joe inleiding foe kan wiki a belangstelling foe den sma ini a kontren foe joe? Efoe dati de so, dan kande joe kan go makandra nanga wan pionier, wan foeroeten Kownoekondre preikiman, noso wan preikiman di kande abi spesroetoe boen bakapisi te a e gebroiki boen inleiding. A kompe foe joe kan jepi joe kande foe sreka èn gebroiki den inleiding di skrifi na ini Wi Kownoekondre Dienst noso a boekoe Redeneren aan de hand van de Schrift (Taki-go-taki-kon nanga jepi foe den Boekoe foe bijbel). Wanwan leisi, te oenoe e gi kotoigi makandra oso foe oso, dan arki den pristeri foe joe kompe boen. Baka dati, joesrefi proeberi wan srefi sortoe pristeri, te leki joe kon boen srefisrefi ini a pisi disi foe joe diniwroko.
20, 21. San kan meki taki te wi e teki wan kompe go nanga wi ini a velddienst, a de wan spesroetoe jepi?
20 San efoe joe abi jepi fanowdoe foe tjari gobaka nanga boen bakapisi, nanga ini prakseri foe opo wan oso bijbelstudie? Kande sani kan seti nanga jepi foe a brada di e hori a Gemeente Boekoestudie pe joe e go, so taki joe kan wroko ini a velddienst makandra nanga wan Kownoekondre preikiman di abi heri boen bakapisi nanga na opo foe bijbelstudie. Joe no moesoe de wan sma di no e taki noti, te oenoe e tjari gobaka makandra. Na presi foe dati, baka di a kompe foe joe sori fa en e handri nanga afersi te a e tjari wan gobaka, joe sa si taki a e tjari wini kon foe doe wan srefi sortoe pristeri te oenoe e tjari a tra gobaka. A kompe foe joe sa de drape foe jepi joe èn foe gi rai baka ten. — Teki gersi Galasiasma 6:6.
21 So wan lobi jepi foe wan kompe ini a velddienst kan jepi joe foe doro den marki foe joe ini a diniwroko. A jepi disi nanga a troetroe warderi di joe abi gi Jehovah en lobi boen-atifasi foe di a e gi joe pasi foe doe a wroko disi di de wan grani, sa meki taki joe man doe joe Kownoekondre preikiwroko na wan moro betre fasi srefi. Èn tan sori taki a grani di joe abi foe blesi Jehovah, de wan toemoesi warti sani gi joe, foe di joe e taki boen foe En ala ten èn foe di joe e meki a nen foe en bekènti na poebliki doronomo. — Psalm 145:1, 2, 9-13.
22. Tapoe sortoe aksi a tra studie foe wi sa jepi wi foe kisi wan piki?
22 Wi, leki Jehovah Kotoigi, e go ibritron baka na sma ini wi oso-foe-oso-diniwroko. Foeroe sma e arki a boen njoensoe nanga troetroe warderi. Ma son wan e tweifri kande foe arki a Kownoekondre boskopoe. San wi moesoe doe ini den omstandigheid disi? Fa wi kan hori doro ini a wroko di Jehovah ben gi en pipel foe doe? Sortoe bijbel eksempre kan jepi wi noso kan gi wi tiri? Den aksi disi sa kisi wan piki ini a tra artikel.
Joe ben froestan den penti disi?
◻ San Hosea nanga na apostel Paulus ben taki foe srakti-ofrandi gi Gado?
◻ San ben boeweigi na ati foe Esekièl nanga Amos foe taki profeititori?
◻ Fa wi moesoe si wi Kownoekondre preikiwroko?
◻ Sortoe wini wi kan kisi te wi e teki wan kompe go nanga wi ini a diniwroko?
[Prenki na tapoe bladzijde 22]
Efoe wi e teki wan kompe go nanga wi nanga wan boen marki ini prakseri, dan a kan jepi wi foe go na fesi ini a diniwroko