Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w96 1/12 blz. 14-19
  • Jongoewan di e memre a Mekiman foe den

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • Jongoewan di e memre a Mekiman foe den
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1996
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Fa Gado na wan troetroe sma gi joe?
  • San a wani taki foe memre
  • Teki leri nanga wan marki na prakseri
  • Foe san ede joe moesoe loekoe joe moni afersi na wan koni fasi?
  • Jongoewan di warti en foe wi waka na den baka
  • Leri di gi nanga wan marki
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1992
  • A leri joe kisi — Gebroiki en foe prèise Jehovah
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1996
  • Jongoewan di e prisiri Jehovah ati
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1986
  • Yonguwan, memre un Gran Mekiman now
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2008
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1996
w96 1/12 blz. 14-19

Jongoewan di e memre a Mekiman foe den

„Memre now joe Bigi Mekiman na ini den dei foe joe jongoe jari.” — PREIKIMAN 12:1

1. Sortoe sani di wan pikin foe erfoe jari ben taki, e sori taki wi Mekiman de wan troetroe sma gi en?

FA A de wan toemoesi moi sani te jongoesma e taki èn e doe sani na wan fasi di e sori taki den e si Jehovah Gado leki wan troetroe sma di den e lespeki èn wani foe plisi! Wan boi di abi 11 jari, ben taki: „Te mi no de nanga tra sma èn e loekoe go na dorosei, dan mi e si o moi den sani de di Jehovah meki. Dan mi e prakseri o moi Paradijs sa de na ini a ten di e kon èn fa mi kan fasi den meti na a ten dati” (Jesaja 11:6-9). Moro fara a ben taki: „Te mi no de nanga tra sma, dan mi e begi Jehovah. Mi sabi taki a no sa atibron nanga mi foe di mi e taki nanga en someni leisi. Mi sabi taki a de drape èn a e loekoe mi ala ten.” A Mekiman foe wi de wan troetroe sma gi joe neleki fa a de wan troetroe sma gi a boi disi?

Fa Gado na wan troetroe sma gi joe?

2. (a) Fa joe Mekiman kan tron wan troetroe sma gi joe? (b) Sortoe prati papa nanga mama kan abi foe jepi den pikin foe den foe si taki Gado na wan troetroe sma?

2 Efoe Jehovah nanga den pramisi foe en moesoe de troetroe sani gi joe, dan joe moesoe leri foe en èn foe a toemoesi moi tamara fosi, di a e pristeri joe na ini a regtfardiki njoen grontapoe di bijbel e taki foe en (Openbaring 21:3, 4). Efoe joe papa nanga mama leri joe foe den sani disi, dan joe abi reide foe de nanga tangi foe di disi e meki taki joe kan gi jesi na a komando di Gado meki sma skrifi en: „Memre now joe Bigi Mekiman” (Preikiman 12:1). Wan jongoewan ben taki foe a leri di en papa nanga mama ben gi en di a ben jongoe: „Ala ten, ala sani na ini libi ben abi foe doe nanga Jehovah. Disi ben de a sroto gi mi foe memre mi Mekiman.” Wan jongoe oema ben taki: „Foe ala ten mi sa de nanga tangi foe san a papa nanga mama foe mi leri mi taki Jehovah na wan troetroe sma. Den ben sori mi fa foe lobi en èn ben taigi mi taki a de wan prisiri sani foe dini en foeroeten.”

3, 4. San kan jepi joe foe denki foe Jehovah leki wan troetroe sma?

3 Tokoe foeroe sma e feni en wan moeilek sani foe si Gado leki wan troetroe sma di e teki notisi foe den. A de so nanga joe? Den wortoe disi na ini De Wachttoren, ben jepi wan jongoewan foe denki foe Gado na wan persoonlijk fasi: „O bigi a skin foe Jehovah Gado de, wi no sabi.” A no de foe taki, dati a glori foe Gado no e anga foe o bigi en skin de noso a fasi fa a de, soleki fa a tra lin na ini a Wachttoren dati ben taki: „A troetroe bigi foe en de na ini a sortoe Gado di a de”, ija, a de wan getrow, sari-ati, lobi-ati Gado di e gi sma pardon (Exodus 34:6; Deuteronomium 32:4; Psalm 86:5; Jakobus 5:11).a Joe kon si Jehovah leki so wan sma, wan mati di joe kan froetrow èn di joe kan abi wan diri matifasi nanga en? — Jesaja 41:8; Jakobus 2:23.

4 Jesus ben jepi den fositen bakaman foe en foe abi wan persoonlijk matifasi nanga Gado. So boen, di na apostel Johanes ben skrifi foe a froewakti di a ben froewakti en opobaka foe go libi na hemel, dan Johanes ben taki: „Wi sa de leki [Gado], bika wi sa si en neleki fa a de” (1 Johanes 3:2; 1 Korentesma 15:44). Jongoewan na ini a ten disi kan kisi jepi toe foe den si Gado leki wan troetroe sma, wan sma di den kan kon sabi boen ala di den no kan si en srefi. Wan jonkoeman ben taki: „A papa nanga mama foe mi ben jepi mi foe memre Jehovah foe di den ben poti foeroe aksi soleki: ’San Jehovah ben o taki? Fa joe ben sa kan tjari disi kon na krin nanga joe eigi wortoe? San dati wani taki?’” A no de so, taki den sortoe aksi leki den wan disi, e meki wi prakseri foe wi persoonlijk matifasi nanga Gado?

San a wani taki foe memre

5. Sortoe bijbel eksempre e sori taki foe memre wan sma wani taki moro leki foe memre a nen foe en?

5 Foe gi jesi na a komando: „Memre now joe Bigi Mekiman”, wani taki moro leki foe denki nomo foe Jehovah. A wani taki foe doe wan sani, foe doe san e plisi en. Di na ogriman ben begi Jesus: „Memre mi te joe kon na ini joe kownoekondre”, dan a ben wani, taki Jesus doe moro leki soso foe memre a nen foe en. A ben wani, taki Jesus ben moesoe doe wan sani, ben moesoe gi en wan opobaka (Lukas 23:42). Na so, Josef di ben de na strafoe-oso, ben froewakti taki wan sani ben o doe foe a boen foe en di a ben aksi a sma di ben kanti win gi Farao foe memre en te a disi ben de na Farao. Èn di Job ben begi Gado: „Memre mi”, dan Job ben aksi taki na wan ten di ben o kon, Gado ben o doe wan sani foe gi en wan opo baka. — Job 14:13; Genesis 40:14, 23.

6. Fa a Hebrew wortoe gi „memre” e sori taki wan waran firi de gi a sani noso sma di joe e memre?

6 Wan boekoe e taki dati a Hebrew wortoe di den ben vertaal nanga „memre”, nofo tron wani taki „a waran firi foe a denki èn a sani di doe, foe di wan sma e memre sani”. San „waran firi” wani taki na ini a wortoe „memre”, wi kan si na san „a moksi ipi” ben taki na ini a gran sabana: „O, fa wi e memre a fisi di wi ben gwenti njan na Egipti foe soso!” Neleki fa Job ben begi foe Gado ben o memre en gi a boen foe en, na so Hiskia, Nehemia, David, nanga wan psalm singiman di den no kari a nen foe en, ben aksi tranga toe taki Jehovah memre den nanga waran firi, foe di A ben si a getrowfasi foe den. — Numeri 11:4, 5; 2 Kownoe 20:3; Nehemia 5:19; 13:31; Psalm 25:7; 106:4.

7. Fa a sa abi krakti na tapoe a waka nanga libi foe wi, efoe wi e memre Gado nanga waran firi?

7 Na so wi ben sa kan aksi: ’Wi e memre wi Mekiman nanga waran firi èn e loekoe boen taki wi no e doe wan sani foe meki a kisi pen noso firi sari?’ Wan jongoewan ben taki: „Mama ben jepi mi foe si taki Jehovah abi firi, èn di mi ben jongoe ete, mi ben froestan taki san mi ben doe, ben abi krakti na en tapoe” (Psalm 78:40-42). Wan tra jongoewan ben tjari kon na krin: „Mi ben sabi taki san mi ben doe ben o jepi noso ben o tapoe pasi foe gi wan piki na tapoe a tjalensi di Satan tjalensi Jehovah. Mi ben wani prisiri na ati foe Jehovah, èn dati ben jepi mi èn te now ete a e tan jepi mi.” — Odo 27:11.

8. (a) Sortoe sani di wi e doe sa sori taki wi e memre Jehovah nanga waran firi? (b) Foe sortoe aksi a sa de wan koni sani, te jongoewan sa loekoe den?

8 Wi moesoe erken taki, na ini a godelowsoe grontapoe disi, a no de ala ten makriki foe memre Jehovah, foe di dorodoro wi e doe sani di e plisi en. Ma tokoe fa a ben o de wan toemoesi moi sani efoe joe ben kan doe neleki a jongoe Timoteus na ini a fosi jarihondro — èn no frigiti den doesoendoesoen jongoewan di e frede Gado na ini a ten disi — foe di joe e teki a kresten diniwroko leki wan foeroeten pionier bedinari! (Tori foe den Apostel 16:1-3; 1 Tesalonikasma 3:2) Ma kande sma kan aksi: Joe ben sa kan sorgoe gi joesrefi na ini a pionier diniwroko? Èn efoe joe ben o trow, joe ben o abi a bekwaamfasi foe sorgoe gi den wan di de memre foe joe osofamiri? (1 Timoteus 5:8) Disi na prenspari aksi, èn a de toemoesi prenspari taki joe e prakseri serjoesoe foe den.

Teki leri nanga wan marki na prakseri

9. Nanga sortoe bosroiti jongoewan e kisi foe doe ini a tori foe skoro leri?

9 Foe di a libisma libimakandra e kon frekti dei foe dei, meki moro leri kan de fanowdoe foe feni wan boen wroko foe sorgoe gi joesrefi na ini a pionierwroko. Kande joe si taki srefi son sma di ben teki leri na wan universiteit kaba ben moesoe kisi skoro baka foe kan leri njoen koni di wrokobasi e aksi na ini a ten disi. So boen, omeni leri oenoe sa teki, oen jongoewan, di wani plisi Gado? A bosroiti moesoe teki na wan joisti fasi ala di joe e hori a komando na prakseri di taki nanga jepi foe santa jeje: „Memre now joe Bigi Mekiman.”

10. San na a moro boen leri di wi kan kisi?

10 A no de foe taki, dati joe wani feti na baka san srefi foeroe sabiman foe grontapoe e si leki a moro boen leri — a wan di joe e kisi te joe e studeri a Wortoe foe Gado finifini. A Doisri skrifiman Johann Wolfgang von Goethe ben taki: „O moro [wan pipel] e gro ini koni, o moro a sa man, taki a e gebroiki bijbel leki a fondamenti, èn so srefi leki a wrokosani foe kisi leri.” Ija, te joe e studeri bijbel, dan dati sa meki joe kon de bekwaam moro betre gi a libi, leki iniwan tra leri sa man doe! — Odo 2:6-17; 2 Timoteus 3:14-17.

11. (a) San na a moro prenspari wroko di wi kan doe? (b) Foe san ede wan jongoewan ben bosroiti foe teki nofo skoro leri?

11 Foe di a sabi foe Gado e gi libi, meki a moro prenspari wroko di joe kan doe na ini a ten disi na foe prati a sabi dati nanga tra sma (Odo 3:13-18; Johanes 4:34; 17:3). Ma efoe joe wani doe disi na wan boen fasi, dan joe moesoe leri gron leri. Joe moesoe man denki krin, taki na wan fasi dati sma e froestan joe, èn leisi èn skrifi boen — koni di den e leri na skoro. So boen, teki joe skoro lès serjoesoe, soleki fa Tracy ben doe, wan jongoewan na Florida, Amerkankondre, di ben teki en middelbaar skoro diploma èn ben abi boen hei cijfer. A ben sori san ben de a howpoe foe en: „Ala ten mi poti leki marki foe de wan foeroeten foetoeboi foe mi Gado, Jehovah, èn mi howpoe taki a leri di mi kisi sa jepi mi foe doro a marki disi.”

12. Sortoe marki wan sma sa kan doro, efoe a e bosroiti foe teki ekstra skoro leri?

12 Joe aksi joesrefi foe san ede joe e go na skoro? A de na a fosi presi foe sorgoe taki joe e tron wan boen bedinari foe Jehovah? Efoe dati de so, dan joe sa wani foe prakseri serjoesoe o boen a leri di joe e teki, e meki joe doro a marki disi. Baka te joe aksi joe papa nanga mama rai, dan wan bosroiti kan teki dati joe moesoe teki moro skoro leri leki san wet e aksi foe joe. A sortoe ekstra leri dati kan jepi joe foe feni wroko foe sorgoe gi joesrefi èn tokoe a e gi joe a ten nanga krakti foe kan abi wan prati na a Kownoekondre wroko dorodoro. — Mateus 6:33.

13. Fa toe kresten foe Rosiakondre di ben teki ekstra skoro leri, ben sori san ben de a marki foe den na ini libi?

13 Son sma di e teki ekstra leri e go na ini a foeroeten diniwroko, srefi ala di den e kisi moro skoro leri. Loekoe Nadia nanga Marina, toe tini oemapikin na Moskow, Rosiakondre. Den ala toe ben teki dopoe na ini april 1994 èn den ben bigin dini leki jepipionier bedinari. Sjatoe baka dati den ben kisi den middelbaar skoro diploma èn ben teki wan toe-jari kursus na ini boekhouden. Na ini mei 1995 den ben bigin nanga a gewoon pionierwroko, ma tokoe den ben tan kisi hei cijfer gi a kursus na ini boekhouden. Boiti dati, na ini a pisi ten dati den ben man hori so wan 14 bijbelstudie makandra ibri wiki ala di den ben go na skoro ete. Den oemapikin e howpoe taki a leri di den e leri boekhouden sa meki den feni wan boen wroko, so taki den kan sorgoe gi densrefi na ini a foeroeten diniwroko.

14. San moesoe de a moro prenspari sani na ini wi libi, awansi sortoe ekstra skoro leri wi e bosroiti foe teki?

14 Efoe joe e teki moro skoro leri leki san wet e aksi foe sma, dan a de wan koni sani foe go ondrosoekoe foe san ede joe e doe disi. A de foe meki wan nen gi joesrefi èn foe kon goedoe na materia sei? (Jeremia 45:5; 1 Timoteus 6:17) Noso a de joe marki foe gebroiki ekstra leri foe jepi joe foe abi wan moro bigi prati na ini a diniwroko foe Jehovah? Lidia, wan jongoewan di ben bosroiti foe teki ekstra leri, ben sori na wan toemoesi moi fasi fa a ben e poti prakseri spesroetoe na tapoe jeje afersi, di a ben tjari kon na krin: „Trawan e teki moro hei leri, èn den e meki a lobi gi materia goedoe tanapoe na den pasi, èn den drai den baka gi Gado. Gi mi, a matifasi di mi abi nanga Gado na a moro prenspari sani gi mi.” Fa dati de gi wi alamala wan boen fasi foe si sani di warti foe kisi prèise!

15. Sortoe difrenti fasi foe skoro leri den fosi jarihondro kresten ben kisi?

15 A moi foe si, taki den fosi jarihondro kresten ben kisi difrenti sortoe skoro leri. Sma ben si den apostel Petrus nanga Johanes, foe eksempre, leki sma di „no ben sabi leisi noso skrifi èn taki den ben de neleki ala tra sma”, foe di den ben no ben teki leri na den skoro foe den rabi (Tori foe den Apostel 4:13). Na a tra sei, na apostel Paulus ben kisi a sortoe skoro leri di sma na ini a ten disi ben sa kan teki gersi nanga a leri di sma e kisi na universiteit. Tokoe Paulus no ben gebroiki a leri dati foe poti prakseri na tapoe ensrefi; na presi foe dati, te a ben preiki gi sma di ben abi difrenti sortoe waka nanga libi, dan dati ben de wan jepi gi en (Tori foe den Apostel 22:3; 1 Korentesma 9:19-23; Filipisma 1:7). Na so a de toe taki Manaèn, di ben „kisi leri makandra nanga Herodes, a distrikt tiriman”, ben de wan foe den sma di ben teki fesi na ini a gemeente foe Antiokia. — Tori foe den Apostel 13:1.

Foe san ede joe moesoe loekoe joe moni afersi na wan koni fasi?

16. (a) Foe san ede a kan de moro moeilek foe memre wi Mekiman efoe wi abi paiman? (b) Fa wan foe den agersitori foe Jesus e tjari kon na krin o prenspari a de foe denki bifo wi e gebroiki moni?

16 Efoe joe no man loekoe joe moni afersi na wan koni fasi, dan a kan de moro moeilek foe memre joe Mekiman, te joe wani doe san e plisi en. Bika efoe joe e kisi paiman, dan joe kan taki dati joe abi wan tra meester. Bijbel e tjari kon na krin: „Leni moni èn joe na a srafoe foe a sma di leni joe moni” (Odo 22:7, Today’s English Version). Wan foe den agersitori foe Jesus e poti prakseri na tapoe a prenspari di a de prenspari foe denki bifo wi e gebroiki wi moni. „Soema foe oenoe”, Jesus ben taki, „di wani bow wan toren no e go sidon fosi foe teri den kostoe, foe si efoe a abi nofo foe kaba en? Noso a ben sa kan poti en fondamenti ma a no man kaba a wroko, èn ala den sma di e tanapoe e loekoe, ben sa bigin spotoe en.” — Lukas 14:28, 29.

17. Foe san ede a de nofo tron wan moeilek sani foe hori ai na tapoe a moni di wi e gebroiki?

17 Foe dati ede a de wan koni sani te joe sa proeberi foe libi akroederi a bijbel gronprakseri ’foe no abi no wan enkri paiman na no wan sma, boiti taki oenoe lobi makandra’ (Romesma 13:8). Ma disi na wan moeilek sani foe doe, spesroetoe te joe e kisi foe doe nanga njoen produkt di e kon doronomo èn di sma e bariwroko gi dati taki joe abi den fanowdoe troetroe. Wan papa, di proeberi foe jepi den pikin foe en meki den kisi a koni foe man si sani krin, ben taki: „Wi gebroiki foeroe ten foe taki foe san de fanowdoe èn san wan sma wani.” Moro foeroe, skoro no ben man leri den sortoe tori disi, èn den ben leri pikinso nomo foe fa foe gebroiki moni na wan frantiwortoe fasi. „Te wi e komoto na middelbaar skoro, dan wi sabi moro foe wan dri-oekoe di abi toe sei di de a srefi, leki fa foe poti moni na wan sei”, na so wan oema di e doe sociaal wroko ben taki. Dan san kan jepi joe foe gebroiki moni na wan koni fasi?

18. San na a sroto foe loekoe moni afersi na wan koni fasi, èn foe san ede?

18 Poti prakseri na tapoe a froemane: „Memre now joe Bigi Mekiman”, na wan sroto foe loekoe joe moni afersi na wan koni fasi. Disi de so, foe di te joe e gi jesi na a komando dati, dan a fosi sani di joe e doe ini joe libi na foe plisi Jehovah, èn a waran firi di joe abi gi en, abi krakti na tapoe a fasi fa joe e gebroiki joe moni. So srefi, joe no sa proeberi foe meki san joesrefi wani, kon na mindri a gi di joe e gi joesrefi na ini a dini foe Gado nanga joe heri sili (Mateus 16:24-26). Joe sa meki moeiti foe hori joe ai „soifri” dati wani taki foe hori joe ai krin na tapoe Gado Kownoekondre èn a doe di joe e doe en wani (Mateus 6:22-24). Na so fasi joe sa kon si a rai foe „gi Jehovah grani nanga den warti sani foe joe”, leki wan prisiri grani. — Odo 3:9.

Jongoewan di warti en foe wi waka na den baka

19. Fa jongoewan na ini a ten di pasa kaba, memre a Mekiman foe den?

19 Kolokoe taki foeroe jongoewan, na ini a ten di pasa kaba èn na ini a ten disi, memre a Mekiman foe den. A jongoe Samuèl ben tan tanapoe kánkan na ini a tabernakel diniwroko, ala di den wan di a ben wroko nanga den, ben doe hoeroedoe (1 Samuèl 2:12-26). A wefi foe Potifar, wan oema di ben e kori sma nanga triki, no ben kan kori a jongoe Josef foe doe hoeroedoe (Genesis 39:1-12). Srefi di Jeremia ben de „wan jongoe boi ete”, a ben preiki nanga deki-ati ala di a ben kisi foe doe nanga hebi gens (Jeremia 1:6-8). Sondro foe frede, wan jongoe Israèl oemapikin ben seni wan tranga Siria legre edeman go foe soekoe jepi na Israèl pe a disi ben kan leri foe Jehovah (2 Kownoe 5:1-4). A jongoe Danièl nanga den kompe foe en ben tan ini a bribi foe den di sma ben tesi den tapoe a kontren foe wet di Gado ben gi ini a tori foe njanjan. Èn den jongoewan Sadrak, Mesak nanga Abednego, ben froekisi foe sma trowe den go na ini wan faja onfoe, na presi foe tapoe foe de loyaal na Gado te den ben o anbegi wan popki. — Danièl 1:8, 17; 3:16-18; Exodus 20:5.

20. Fa foeroe jongoewan memre a Mekiman foe den na ini a ten disi?

20 Na ini a ten disi, moro leki 2000 jongoewan foe 19 te nanga 25 e dini na a edekantoro foe Jehovah Kotoigi na ini a staat New York, Amerkankondre. Den na soso wan pikin pisi foe den tindoesoen jongoewan di e memre a Mekiman foe den na heri grontapoe. Neleki Josef foe owroeten, den weigri foe gowe libi a moreel krinfasi foe den. Foeroe foe den gi jesi na Gado na presi taki den gi jesi na libisma, te sma ben dwengi den foe bosroiti soema den ben sa wani dini (Tori foe den Apostel 5:29). Na ini 1946 na Polen, den ben gi Henryka Zur, di ben abi 15 jari, hebi skin-ati foe di a ben weigri foe doe wan sani di abi foe doe nanga na anbegi foe kroektoe gado. „Na inisei joe kan denki san joe wani”, wan foe den sma ben taki di ben gi en skin-ati, „ma meki a Lomsoe kroistin nomo.” Foe di a ben weigri foe doe dati, meki den ben srepi en go na boesi èn soetoe en kiri, ma a ben abi a tranga howpoe foe en ini a têgo libi ete!b

21. Sortoe kari ben sa de wan koni sani foe teki dati, èn nanga sortoe bakapisi?

21 Fa na ati foe Jehovah moesoe djompo foe prisiri foe di jongoewan memre en na ini ala den jarihondro! Joe sa doe wan sani na tapoe a kari foe en: „Memre now joe Bigi Mekiman”? Foe troe, a warti en taki joe memre en! Denki ala dei foe ala san a doe gi joe èn sa doe gi joe ete, èn teki a kari di a e gi: „Sori taki joe koni, mi manpikin, èn prisiri mi ati, so taki mi kan gi wan piki na a sma di e tergi mi.” — Odo 27:11.

[Foetoewortoe]

a De Wachttoren foe 1 februari 1954, bladzijde 39.

b Loekoe Jaarboek van Jehovah’s Getuigen — 1994, bladzijde 217 nanga 218, di a Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., tjari kon na doro.

Joe e memre disi ete?

◻ Fa jongoewan kan kisi jepi foe si Gado leki wan troetroe sma?

◻ San a wani taki foe memre joe Mekiman?

◻ San moesoe de a marki foe a skoro leri di wi e kisi?

◻ Foe san ede a de toemoesi prenspari foe loekoe a moni foe wi na wan koni fasi?

◻ Sortoe jongoewan warti en foe joe waka na den baka?

[Prenki na tapoe bladzijde 15]

Joe prakseri kaba foe san ede joe e go na skoro?

[Prenki na tapoe bladzijde 16]

Joe e leri fa foe loekoe moni afersi na wan koni fasi?

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma