Waktitoren LIBRARY TAPU INTERNET
Waktitoren
LIBRARY TAPU INTERNET
Sranantongo
  • BIJBEL
  • BUKU
  • KONMAKANDRA
  • w97 15/2 blz. 13-18
  • „A heri plekti foe libisma”

Felem no de na a pisi disi.

Sorry, wan sani no go bun di wi pruberi fu drai a felem.

  • „A heri plekti foe libisma”
  • A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1997
  • Edeprakseri
  • A srefi sortu tori
  • Kakafoetoe gi den moro prenspari broko-ede ini a libi
  • Osofamiri, barinen, nanga makti
  • A moro prenspari sani gi wi èn a plekti foe wi
  • Joe libi — San na a marki foe en?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1997
  • Meki a moro boen sani foe joe libi
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1998
  • San e gi wi trutru prisiri na ini a libi?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2008
  • A de wan bun eksempre gi yu noso wan warskow?
    A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 2011
Moro sani
A Waktitoren—A e taki fu Yehovah Kownukondre 1997
w97 15/2 blz. 13-18

„A heri plekti foe libisma”

„Frede a troe Gado èn hori den komando foe en. Bika disi na a heri plekti foe libisma.” — PREIKIMAN 12:13.

1, 2. Foe san ede a e fiti te wi e go loekoe a plekti di wi abi na Gado?

„SAN Jehovah e aksi foe joe baka?” Wan owroeten profeiti ben poti na aksi dati. Dan a ben taki finifini san Jehovah ben aksi foe sma — foe doe retidoe, foe lobi switifasi, èn foe waka na wan bescheide fasi nanga Gado. — Mika 6:8

2 Na ini a ten disi, pe sma wani de tapoe densrefi foe kan doe san den wani èn den no wani gi frantiwortoe, a prakseri taki Gado e aksi wan sani foe sma, e gi foeroe sma wan froeferi firi. Den no wani abi froeplekti. Ma fa a de nanga a bosroiti foe Salomo na Preikiman? „A bosroiti foe a tori, now di sma jere ala sani, de: Frede a troe Gado èn hori den komando foe en. Bika disi na a heri plekti foe libisma.” — Preikiman 12:13

3. Foe san ede wi moesoe prakseri serjoesoe foe a boekoe Preikiman?

3 Awansi san na a situwâsi di wi de na ini èn fa wi e si a libi, wi kan kisi foeroe wini efoe wi e loekoe fa a ben doe kon na a bosroiti dati. Kownoe Salomo, a skrifiman foe a boekoe di ben skrifi na ondro a krakti foe santa jeje, ben taki foe wan toe foe den srefi sani di de wan pisi foe wi aladei libi. Son sma ben sa kon toemoesi esi na a bosroiti taki a fasi disi fa a ben si sani, moro foeroe de negatief. Ma tokoe Gado ben meki en skrifi a boekoe èn a kan jepi wi foe ondrosoekoe den sani di wi e doe èn di wi poti na tapoe a fosi presi, èn moro prisiri sa kon foe dati.

Kakafoetoe gi den moro prenspari broko-ede ini a libi

4. San Salomo ben ondrosoekoe èn ben taki foe dati na Preikiman?

4 Salomo ben ondrosoekoe finifini san na ’den wroko foe den manpikin foe libisma’. „Mi ben poti na ini mi ati foe soekoe èn foe ondrosoekoe koni en ini a tori foe ala sani di doe na ondro hemel.” Nanga „wroko” Salomo no ben wani taki foe wan job spesroetoe, ma na presi foe dati, ala sani di mansma nanga oemasma e doe den heri libi langa (Preikiman 1:13). Kon meki wi go loekoe wan toe foe den moro prenspari wroko, noso sani di de ini a tori, èn dan teki den gersi den sani di wisrefi e doe èn e poti na a fosi presi.

5. San na wan foe den moro prenspari wroko foe libisma?

5 Foe troe moni na wan foe den moro prenspari sani di libisma e broko den ede nanga dati èn di abi foe doe nanga san den e doe. No wan sma kan taki nanga reti dati Salomo ben loekoe moni na wan mi-no-ke fasi, leki fa son goedoeman e doe. A ben de klariklari foe erken taki sma abi son moni fanowdoe; foe abi nofo moni betre moro leki foe libi wan tranga libi noso na wan pôti fasi (Preikiman 7:11, 12). Ma joe moesoe foe si toe taki moni, nanga den sani di joe kan bai nanga en, kan tron wan foe den moro prenspari marki na ini a libi — gi den pôtiwan so srefi gi den goedoewan.

6. San wan foe Jesus agersitori èn den sani Salomo srefi ben ondrofeni, e leri wi foe moni?

6 Memre Jesus en agersitori foe a goedoeman di, foe di a no ben de tevrede noiti, ben wroko tranga foe kisi moro goedoe. Gado ben si en leki wan sma di no ben de reidelek. Foe san ede? Foe di a ’libi foe wi no e anga foe den sani di wi abi’ (Lukas 12:15-21). Na ondrofeni foe Salomo — kande a de moro bigi leki di foe wi — e sori taki den wortoe foe Jesus de troe. Leisi san skrifi na Preikiman 2:4-9. Wan pisi ten Salomo ben seti ensrefi foe kisi foeroe goedoe. A ben meki kefalek moi oso nanga djari. A ben kan teki moi oema leki patna. A ben de so, taki den goedoe èn san a ben man doe nanga dati, ben gi en foeroe satisfaksi, wan firi taki a ben doe wan sani troetroe, èn taki en libi ben wani taki wan sani? A ben piki na wan eerlijk fasi: „Mi, ija mi, ben drai loekoe na ala mi wroko di mi anoe ben doe èn na a tranga wroko di mi ben wroko foe dati, èn loekoe! ala sani ben de foe soso èn a strei foe kisi a winti, èn no wan sani ben de na ondro a son di ben gi wini.” — Preikiman 2:11; 4:8.

7. (a) San ondrofeni e sori wi ini a tori foe a waarde di moni abi? (b) San joe srefi si di e sori taki a bosroiti foe Salomo de troe?

7 Dati na leki fa sani de troetroe, wan waarheid di de foe si na ini foeroe libi. Wi moesoe erken taki te wan sma abi moro moni dan dati kwetikweti no e loesoe ala problema. A ben kan loesoe wan toe problema, soleki a de di a de moro makriki foe kan bai njanjan nanga krosi. Ma wan sma kan weri soso wán krosi na a srefi ten èn kan prisiri foe soso wan seiker marki foe njanjan nanga dringi. Èn joe leisi foe goedoe sma di abi someni broko-ede foe di den e kisi foe doe nanga brokotrow, a fowtoe gebroiki foe sopi noso drug, nanga trobi nanga famiriman. A multimiljonair J. P. Getty ben taki: „A no abi foe de so, taki moni abi wan sani foe doe nanga kolokoe. Kande nanga a firi di sma no e firi kolokoe.” Salomo ben abi boen reide foe si a lobi gi solfroe leki wan sani di de foe soso. Teki disi gersi nanga san Salomo ben taki: „A sribi foe a sma di e dini, switi, awansi a e njan pikinso noso foeroe; ma den foeroe sani di a goedoewan abi, e meki taki a no e sribi.” — Preikiman 5:10-12.

8. Sortoe reide wi abi foe no prakseri toemoesi bigi foe a prensparifasi foe moni?

8 Moni nanga goedoe so srefi no e tjari a firi foe satisfaksi kon gi a tamara. Efoe joe ben abi moro moni nanga goedoe, dan kande joe ben sa abi moro broko-ede foe sorgoe boen gi den, èn ete joe no ben o sabi san a tamara sa tjari. Joe ben sa lasi ala goedoe kande, makandra nanga joe libi? (Preikiman 5:13-17; 9:11, 12) Foe di disi de so, dan a no moesoe de wan moeilek sani foe si foe san ede wi libi, noso wroko, moesoe wani taki wan moro betre sani, di e tan moro langa leki moni nanga goedoe.

Osofamiri, barinen, nanga makti

9. Foe san ede na osofamiri libi ben de wan sani di Salomo ben abi leti foe go ondrosoekoe?

9 San Salomo ben kon feni foe a libi ben abi na ini toe taki sma e foeroe den ede nanga osofamiri tori. Bijbel e poti prakseri na tapoe na osofamiri libi, so srefi a prisiri foe abi pikin èn kweki den (Genesis 2:22-24; Psalm 127:3-5; Odo 5:15, 18-20; 6:20; Markus 10:6-9; Efeisesma 5:22-33). Ma dati na a moro prenspari sani na ini a libi? A gersi leki foeroe sma e denki so, foe di na ini son koeltoeroe den e poti moro prakseri na tapoe a trowlibi, pikin, nanga famiri banti. Tokoe Preikiman 6:3 e sori taki srefi te joe abi wan hondro pikin, dan dati no de a sroto foe kan kisi satisfaksi na ini a libi. Prakseri fa foeroe papa nanga mama tjari ofrandi gi a boen foe den pikin foe den, so taki den ben kan meki den bigin a libi na wan boen fasi èn meki a libi foe den moro makriki. Ala di dati na troetroe wan moi sani, tokoe a Mekiman foe wi no ben abi a prakseri, taki a moro prenspari reide foe san ede wi de dja, na soso foe kan gi a libi abra na a tra geslakti, soleki fa a poti dati na ini den meti foe doe, so taki den sortoe kan tan.

10. Foe san ede a kan sori foe de foe soso te wan sma e poti toemoesi foeroe prakseri na tapoe na osofamiri?

10 Salomo ben taki nanga inzicht foe wan toe sani di e pasa troetroe na ini na osofamiri libi. Foe eksempre, wan man kan poti prakseri spesroetoe na tapoe a sorgoe di a moesoe sorgoe gi den pikin èn granpikin foe en. Ma den sa sori foe de koni? Noso den sa handri na wan law fasi nanga den sani di a ben doe so foeroe moeiti foe tjari dati kon na makandra gi den? Efoe a lasti sani dati e pasa, dan dati sa de troetroe wan sani di „de foe soso èn wan bigi rampoe”! — Preikiman 2:18-21; 1 Kownoe 12:8; 2 Kroniki 12:1-4, 9.

11, 12. (a) Na tapoe sortoe sani di sma e feti na baka na ini a libi, son sma ben poti prakseri? (b) Foe san ede wi kan taki dati a soekoe di wan sma e soekoe wan hei posisi na „a strei di sma e strei foe kisi a winti”?

11 Na a tra sei, foeroe sma no si wan gewoon osofamiri libi so prenspari leki a poti di den poti na den ede foe kisi barinen noso makti na tapoe trawan. Disi kan de wan fowtoe di moro foeroe na den mansma e meki. Joe si disi na den skoro kompe, wroko kompe, noso birtisma foe joe? Foeroe sma e doe foeroe moeiti foe tra sma si den, foe kan tron wan prenspari sma, noso foe abi makti na tapoe trawan. Ma omeni disi wani taki troetroe?

12 Prakseri fa son sma e doe foeroe moeiti foe kisi barinen, awansi pikinso sma nomo noso boen foeroe sma sabi den. Wi e si disi na skoro, na ini wi birti, èn na ini difrenti sociaal groepoe. A de wan bigi krakti toe na den sma di wani kisi biginen na ini koni wroko, ontspanning nanga politiek. Ma a moeiti disi di den e doe foe kisi barinen, moro foeroe no de wan moeiti di de foe soso? Salomo ben taki en soifri di a ben kari en „a strei di sma e strei foe kisi a winti” (Preikiman 4:4). Srefi efoe wan jongoe sma ben tron wan prenspari sma na ini wan birti-oso, na ini wan sport groepoe, noso na ini wan pokoe groepoe — noso wan man noso oema ben kisi wan boen nen na ini wan bedrijf noso wan libimakandra — dan omeni sma sabi foe disi troetroe? Moro foeroe sma na a tra sei foe grontapoe (noso srefi na ini a srefi kondre) sabi taki a sma disi de? Noso den e go doro nomo nanga a libi foe den ala di den no sabi srefisrefi omeni barinen a sma dati abi? Èn wi kan taki disi toe foe a makti di wan sma e kisi na wrokope, na ini wan foto, noso na ini wan groepoe.

13. (a) Fa Preikiman 9:4, 5 e jepi wi foe abi wan joisti denki ini a tori foe a moeiti di sma e doe foe kisi wan hei posisi noso makti? (b) Nanga sortoe troetori wi e kisi foe doe, efoe a libi disi na ala san de? (Loekoe a foetoewortoe.)

13 Sortoe bakapisi so wan hei posisi noso makti sa abi te foe kaba? Neleki fa wan geslakti e go èn wan trawan e kon, na so den prenspari sma noso sma di abi makti e pasa gowe èn sma e frigiti den. Dati de so nanga bowman, pokoeman, nanga tra koniman, sma di e kenki situwâsi na sociaal sei, èn go so doro, neleki fa a de toe nanga moro foeroe politiekman nanga sroedati edeman. Omeni foe den sma disi di e doe den wroko dati joe sabi spesroetoe, di ben libi na mindri den jari 1700 nanga 1800? Nanga reti, Salomo ben go ondrosoekoe a tori finifini, èn a ben taki: „Wan libi dagoe betre moro wan dede lew. Bika den libiwan sabi ete, taki den sa dede; ma foe a sei foe den dedewan, den no sabi notinoti, . . . sma frigiti srefi foe memre den (Preikiman 9:4, 5). Èn efoe a libi disi na ala san de, dan a de troetroe foe soso taki sma e feti foe kisi wan hei posisi noso makti.a

A moro prenspari sani gi wi èn a plekti foe wi

14. Foe san ede a boekoe Preikiman moesoe jepi wi persoonlijk?

14 Salomo no ben taki foe den foeroe wroko, marki, nanga prisiri di libisma e si leki den moro prenspari sani na ini den libi. Tokoe a nofo san a ben skrifi. A fasi fa wi e taki foe a boekoe disi, no abi foe gersi wan sari sani noso wan negatief sani, bika leki fa sani de troetroe, wi ben loekoe wan boekoe foe bijbel di Jehovah Gado foe espresi ben meki sma skrifi en gi a boen foe wi. Disi kan jepi ibriwan foe wi foe kisi wan moro betre froewakti foe a libi èn foe si moro betre san na den sani di wi e si leki den moro prenspari sani (Preikiman 7:2; 2 Timoteus 3:16, 17). Dati de spesroetoe so te wi e hori den bosroiti na prakseri di Jehovah ben jepi Salomo foe kon na den.

15, 16. (a) Fa Salomo ben prakseri foe a prisiri di wan sma e prisiri foe a libi? (b) Sortoe joisti markitiki Salomo ben poti foe wan sma kan njan boen foe a libi?

15 Wan sani di Salomo ben taki ibri tron baka ben de, taki foetoeboi foe a troe Gado moesoe feni prisiri na ini san den e doe gi En. „Mi kon sabi taki no wan moro boen sani de gi den leki foe prisiri èn foe doe boen na ini a libi foe wan sma; èn so srefi taki ibri man moesoe njan èn dringi troetroe èn si a boen foe ala en tranga wroko. A de a presenti foe Gado” (Preikiman 2:24; 3:12, 13; 5:18; 8:15). Loekoe taki Salomo no ben gi sma deki-ati foe abi bradjari fesa; èn a no ben feni en boen toe taki sma e tjari densrefi na wan fasi foe ’Meki wi njan, dringi, èn meki prisiri, bika tamara wi dede’ (1 Korentesma 15:14, 32-34). A ben wani taki, dati wi moesoe njan boen foe prisiri di wi gwenti, soleki foe njan èn foe dringi, ala di wi ’e doe boen na ini a libi foe wi’. Sondro tweifri disi e meki wi poti a wani foe a Mekiman, di e bosroiti san boen troetroe, leki a moro prenspari sani ini wi libi. — Psalm 25:8; Preikiman 9:1; Markus 10:17, 18; Romesma 12:2.

16 Salomo ben skrifi: „Go, njan joe njanjan nanga prisiri èn dringi joe win nanga wan prisiri ati, bika a troe Gado feni prisiri kaba na ini den wroko foe joe” (Preikiman 9:7-9). Ija, a man noso oema di troetroe abi wan libi di foeroe nanga boen sani èn di e gi en satisfaksi, na wan sma di e doe foeroe na ini den wroko di Jehovah e prisiri nanga den. Dati e aksi foe wi taki wi moesoe prakseri foe en doronomo. Fa a prakseri disi e difrenti foeroe foe a fasi fa moro foeroe sma e denki, èn e tjari densrefi na ini a libi na a fasi fa libisma e denki!

17, 18. (a) Fa foeroe sma e handri na tapoe den sani di e pasa troetroe ini a libi? (b) Sortoe bakapisi wi moesoe hori na prakseri ala ten?

17 Ala di wan toe relisi e leri foe wan libi baka dede, tokoe foeroe sma e bribi taki a libi disi na troetroe ala san de. Kande joe si taki den e doe soleki fa Salomo ben taki: „Foe di a kroetoe teige wan takroe wroko no kon esi, meki den manpikin foe libisma poti na ini den ati foe doe ogri” (Preikiman 8:11). Srefi den sma di no e kisi foe doe nanga takroedoe, e sori taki den e broko den ede moro foeroe nanga san e pasa now. Dati na wán reide foe san ede moni, goedoe, biginen, makti na tapoe trawan, osofamiri, noso den tra sortoe sani dati e kon de so prenspari gi den. Ma Salomo no ben tapoe a tori drape. A ben taki moro fara: „Ala di wan sondari kan doe ogri wán hondro leisi èn tan doe disi wan langa pisi ten soleki fa a plisi en, tokoe mi sabi toe taki a sa waka boen nanga den sma di e frede a troe Gado, bika den ben frede en. Ma a no sa go boen kwetikweti nanga den godelowsoe sma, èn a no sa meki den dei foe en kon moro langa leki wan skaduw, bika a no e frede Gado” (Preikiman 8:12, 13). A de krin, taki Salomo ben abi na overtoigi taki a sa go boen nanga wi efoe wi ’e frede a troe Gado’. O boen? Wi kan feni a piki na ini a teki di a ben teki sani gersi makandra. Jehovah kan ’meki den dei foe wi kon moro langa’.

18 Den sma di jongoe ete, spesroetoe moesoe prakseri dipi foe a troetori di de seiker, taki a sa go boen nanga den efoe den e frede Gado. Soleki fa joesrefi si kande, dan a sma di e lon moro ala tra sma, kan naki foetoe fadon èn lasi a streilon. Wan tranga legre kan lasi a feti. Wan koni bisnisman kan kon pôti. Èn foeroe sani de ete di no de seiker, èn di e meki taki joe no kan taki srefisrefi fa a libi sa waka. Ma joe kan de seiker foe disi: A moro koni èn moro seiker fasi na foe njan boen foe a libi ala di joe e hori joesrefi na den moreel wet foe Gado èn doe akroederi a wani foe en (Preikiman 9:11). Disi wani taki toe, taki wi e leri na ini bijbel san na a wani foe Gado, èn gi wi libi abra na en, èn tron wan dopoe kresten. — Mateus 28:19, 20.

19. Fa jongoewan kan gebroiki a libi foe den, ma san na wan koni fasi foe tjari a libi?

19 A Mekiman no sa dwengi jongoewan noso tra sma foe waka na baka a tiri foe en. Den kan gi densrefi abra na skoroleri, èn kande srefi e tron studenti di den heri libi langa e studeri wan lo boekoe di e taki foe libisma koni. Te foe kaba dati sa sori foe de wan sani di e weri skin. Noso den kan meki na onvolmaakti libisma ati tiri den noso kan waka na baka sani di e hari na ai. Dati seiker sa tjari prakseri kon di e tanteri wi, èn wan libi di wi e gebroiki na a fasi dati, baka wan pisi ten sa sori foe de wan sani di de foe soso (Preikiman 11:9–12:12; 1 Johanes 2:15-17). Dati meki Salomo ben begi den jongoewan — wan begi di wi moesoe prakseri foe dati serjoesoe, awansi o owroe wi de: „Memre now joe Bigi Mekiman na ini den dei foe joe jongoe jari, bifo den moeilek dei sa kon, noso den jari doro pe joe sa taki: ’Mi no e prisiri nanga den.’” — Preikiman 12:1.

20. Na sortoe balansi fasi wi moesoe si san de ini a boskopoe foe Preikiman?

20 Na sortoe bosroiti wi sa kon dan? We, fa a de nanga a bosroiti foe Salomo? A ben si, noso ben ondrosoekoe, „ala wroko di ben doe na ondro son, èn loekoe! ala sani ben de foe soso èn wan strei di sma e strei foe kisi winti” (Preikiman 1:14). Na ini a boekoe Preikiman, wi no e feni wortoe foe wan man di ben tweifri na ala boen sani di sma e doe noso foe wan man di no ben de kolokoe. Den wortoe dati na wan pisi foe Gado Wortoe di skrifi na ondro a krakti foe santa jeje èn di warti foe wi go prakseri foe dati.

21, 22. (a) Sortoe sani foe a libi, Salomo ben hori na prakseri? (b) Na sortoe koni bosroiti a ben kon? (c) Fa na ondrosoekoe di joe ben ondrosoekoe san de na ini Preikiman, ben abi krakti na joe tapoe?

21 Salomo ben ondrosoekoe fa libisma e wroko tranga, den problema foe den, nanga den sani di den e angri foe doe. A ben sidon prakseri fa sani e go na ini den normaal fasi fa a libi e waka, den bakapisi di e broeja sma èn di de foe soso, di someni sma e ondrofeni. A ben si o troe a de taki libisma onvolmaakti èn fa dati abi dede leki bakapisi. Èn a ben poti prakseri toe na tapoe a sabi di Gado gi foe a situwâsi foe den dedewan èn den froewakti di sma abi foe libi na ini a tamara. Ala den sani disi na wan man ben ondrosoekoe di Gado ben gi moro koni, ija, wan foe den moro koni libisma di oiti ben libi. A bosroiti foe en ben poti na ini den Santa Boekoe foe bijbel gi a boen foe ala sma di wani wan libi di troetroe wani taki wan sani. Wi no moesoe agri nanga dati?

22 „A bosroiti foe a tori, now di sma jere ala sani, de: Frede a troe Gado èn hori den komando foe en. Bika disi na a heri plekti foe libisma. Bika a troe Gado srefi sa kroetoe ibri sortoe wroko di abi foe doe nanga ibri sani di kibri, foe si efoe a boen noso ogri.” — Preikiman 12:13, 14.

[Foetoewortoe]

a Wan leisi, De Wachttoren ben taki a sani disi di e gi wi inzicht: „Wi no moesoe trowe a libi disi foe wi gi sani di de foe soso . . . Efoe a libi disi na ala san de, dan no wan sani de prenspari. A libi disi de leki wan bal di joe e trowe go na loktoe èn di esi-esi e fadon kon na gron baka. A de leki wan skaduw di e frei gowe esi-esi, leki wan bromki di e flaw, leki wan pisi grasi di den sa koti poeroe èn di esi-esi sa drei gowe. . . . Na tapoe a wegi foe têgo ten, a libi foe wi na wan pisi doti di no warti noti. Na ini a ten di e go doronomo, a libi foe wi no de wan bigi dropoe watra srefi. Seiker [Salomo] abi leti foe kari den sani disi soso sani, te a e si den foeroe sani di libisma e broko den ede nanga dati na ini a libi èn den sani di den e doe. Heri esi wi no sa de moro, neleki wi no ben de srefi, wan foe den miljardmiljard sma di e kon èn e go, ala di pikinso sma nomo ben sabi oiti taki wi ben de dja srefi. A fasi disi foe si sani, no de wan di e tweifri na sma noso a no de wan sari prakseri. Efoe a libi disi de ala san de, dan dati na a waarheid, a de soleki fa sani de troetroe, wan praktis fasi foe si sani.” — 15 oktober 1957, bladzijde 483.

Joe e memre disi ete?

◻ San na a koni ondrosoekoe di joe moesoe doe foe si sortoe presi materia goedoe abi na ini joe libi?

◻ Foe san ede wi no moesoe poti toemoesi foeroe prakseri na tapoe na osofamiri libi, èn na tapoe barinen, noso na tapoe makti na tapoe trawan?

◻ Gi sortoe fasi foe Gado ini a tori foe prisiri, Salomo ben gi deki-ati?

◻ Fa joe kisi wini di joe ben go loekoe a boekoe Preikiman?

[Prenki na tapoe bladzijde 15]

Moni nanga goedoe no kan djaranti satisfaksi

[Prenki na tapoe bladzijde 17]

Jongoe sma kan de seiker taki a sa go boen nanga den efoe den e frede Gado

    Sranantongo buku (1978-2025)
    Log Out
    Log In
    • Sranantongo
    • Seni en gi wan sma
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Gebruiksvoorwaarden
    • Privacybeleid
    • Privacyinstellingen
    • JW.ORG
    • Log In
    Seni en gi wan sma