Hori a dei foe Jehovah boen na prakseri
„Na ini den lasti dei spotoeman sa kon.” — 2 PETRUS 3:3.
1. Fa wan disiten kresten ben sori taki a ben hori na prakseri o serjoesoe a ten de?
WAN sma di de wan foeroeten dinari moro leki 66 jari kaba, ben skrifi: „Ala ten mi hori na prakseri taki a ten de toemoesi serjoesoe. Na ini mi prakseri, Armagedon ben kan kon ibri momenti ala ten (Openbaring 16:14, 16). Neleki mi papa, nanga mi granpapa, mi libi soleki fa na apostel [Petrus] ben gi tranga foe doe, foe di mi ben ’hori a denoja foe a dei foe Jehovah boen na prakseri’. Ala ten mi si a njoen grontapoe di [Gado] ben pramisi, leki wan ’troe sani, ma di wi no e si’.” — 2 Petrus 3:11, 12; Hebrewsma 11:1; Jesaja 11:6-9; Openbaring 21:3, 4.
2. San a wani taki foe hori a dei foe Jehovah boen na prakseri?
2 Den wortoe foe Petrus „hori boen na prakseri” di a taki ini a tori foe a dei foe Jehovah, wani taki dati na ini wi prakseri, wi no e skoifi en go na wan tra ten. Wi no moesoe frigiti taki a dei di Jehovah sa pori a seti foe sani disi leki wan sani di sa pasa bifo a e seti a njoen grontapoe di a ben pramisi, de toemoesi krosibei. A moesoe de so wan troetroe sani gi wi, taki wi e si en krin, leki na wan sani di de leti na wi fesi. So troetroe a ben de gi Gado en profeiti foe owroeten, èn nofotron den ben taki foe en leki wan sani di ben de krosibei. — Jesaja 13:6; Joèl 1:15; 2:1; Obadja 15; Sefanja 1:7, 14.
3. Soleki fa a sori, dan san ben meki Petrus gi rai ini a tori foe a dei foe Jehovah?
3 Foe san ede Petrus ben gi wi tranga foe si a dei foe Jehovah leki wan sani di ben kan kon „ibri momenti”, foe taki en so? Foe di, soleki fa a sori, son sma ben bigin spotoe nanga na idea foe a pramisi di Gado ben pramisi Krestes en denoja, di de a ten te ogriman ben o kisi strafoe (2 Petrus 3:3, 4). So boen, na ini kapitel 3 foe en di foe toe brifi di wi sa go loekoe now, Petrus e piki na tapoe den sani di den spotoeman disi e taki.
Na wan switi fasi a e aksi den foe hori sani na prakseri
4. San Petrus wani taki wi moesoe hori na prakseri?
4 A lobi di Petrus abi gi den brada foe en de foe si na a kari di a e kari den „lobiwan” ibri tron baka, na ini a kapitel disi. Na wan switi fasi Petrus e aksi den foe no frigiti san den ben leri, èn a e bigin: „Lobiwan, . . . mi . . . e wiki a koni di oenoe abi foe man denki krin, foe di mi e tjari sani kon na ini oen prakseri, taki oenoe ben sa memre den sani di den santa profeiti ben taki fositen èn a komando foe a Masra nanga Froeloesoeman di gi nanga jepi foe den apostel foe oenoe.” — 2 Petrus 3:1, 2, 8, 14, 17; Judas 17.
5. San wan toe profeiti ben taki foe a dei foe Jehovah?
5 Sortoe „sani di den santa profeiti ben taki fositen”, Petrus e gi den leisiman tranga foe memre dati? We, den sani di abi foe doe nanga a denoja foe Krestes na ini Kownoekondre makti èn nanga a kroetoe foe den godelowsoe sma. Petrus ben poti prakseri na tapoe den wortoe disi na fesi kaba (2 Petrus 1:16-19; 2:3-10). Judas e taki foe Heinok, di ben de a fosi profeiti di sma sabi taki a ben warskow gi a takroe kroetoe di Gado ben o gi ogriman (Judas 14, 15). Tra profeiti ben kon baka Heinok, èn Petrus no wani taki wi moesoe frigiti san den ben skrifi. — Jesaja 66:15, 16; Sefanja 1:15-18; Sakaria 14:6-9.
6. Sortoe sani di Krestes nanga den apostel foe en ben taki, e froeteri wi moro foe a dei foe Jehovah?
6 Boiti dati, Petrus e froeteri den leisiman foe en foe memre „a komando foe a Masra nanga Froeloesoeman”. A komando foe Jesus abi a froemane na ini: „Poti prakseri na tapoe oensrefi, taki noiti oen ati moesoe kon hebi . . . èn a dei dati e kon na oen tapoe wantronso, na ini wán momenti leki wan trapoe.” „Tan loekoe, tan na ai, bika oenoe no sabi o ten a fasti ten de” (Lukas 21:34-36; Markus 13:33). Petrus e gi wi tranga toe foe poti prakseri na tapoe den wortoe foe den apostel. Foe eksempre, na apostel Paulus ben skrifi: „A dei foe Jehovah e kon soifri leki wan foefoeroeman na neti. Dati meki dan, no meki wi sribi go doro soleki fa den trawan e doe, ma meki wi tan na ai èn hori oensrefi.” — 1 Tesalonikasma 5:2, 6.
Den lostoe foe den spotoeman
7, 8. (a) Sortoe sma na den sma di e spotoe nanga den warskow boskopoe foe Gado? (b) Sortoe sani den spotoeman e taki?
7 Soleki fa ben taki kaba, dan a reide foe san ede Petrus ben gi wan froemane, na foe di son sma ben bigin skempi nanga den warskow dati, neleki fa den Israèlsma foe owroeten ben spotoe nanga den profeiti foe Jehovah (2 Kroniki 36:16). Petrus e tjari kon na krin: „Bika ini a fosi presi oenoe sabi disi, taki na ini den lasti dei spotoeman sa kon nanga den spotoe foe den, di sa doe sani akroederi den eigi lostoe” (2 Petrus 3:3). Judas e taki dati den spotoeman disi e angri „foe godelowsoe sani”. A e kari den „sma di gersi meti, èn di no abi jejefasi”. — Judas 17-19.
8 Den falsi leriman di Petrus ben taki dati den e „go na baka skin nanga a lostoe foe doti en”, de kande na mindri den spotoeman disi di de sondro jejefasi (2 Petrus 2:1, 10, 14). Nanga spotoe, den e aksi getrow kresten: „Pe a denoja disi foe en de di den ben pramisi? Bika sensi den dei di den afo foe wi fadon na sribi ini dede, ala den sani ben tan soifri leki fa a ben de sensi di Gado bigin kria sani.” — 2 Petrus 3:4.
9. (a) Foe san ede spotoeman e proeberi foe meki sma lasi a toemoesi serjoesoe fasi foe a ten na prakseri di de krin foe si na ini a Wortoe foe Gado? (b) Fa a kan kibri wi te wi e hori a dei foe Jehovah boen na prakseri?
9 Foe san ede den e spotoe so? Foe san ede den e taki dati a denoja foe Krestes no sa kon noiti kande, taki noiti Gado no boemoei ensrefi nanga libisma afersi èn taki noiti a sa doe disi? We, den spotoeman disi di gersi meti e soekoe foe sribi trawan nanga a prakseri taki a ten no de toemoesi serjoesoe, ala di a de krin foe si na ini a Wortoe foe Gado. Nanga dati den e tjari den sma disi kon kisi fasi pe den no e sori belangstelling moro gi jeje afersi èn na so fasi den sma disi e tron sma di trawan kan kori makriki foe denki den eigi afersi nomo. Wi e kisi wan krakti deki-ati na ini a ten disi foe tan na ai na jejefasi! Meki wi hori a dei foe Jehovah boen na prakseri èn memre ala ten taki den ai foe en de na wi tapoe! Na so fasi wi sa kisi deki-ati foe dini Jehovah fajafaja èn foe tan krin na moreel sei. — Psalm 11:4; Jesaja 29:15; Esekièl 8:12; 12:27; Sefanja 1:12.
Den e doe den sani foe den foe espresi èn na wan lagi fasi
10. Fa Petrus e sori taki den spotoeman no abi leti?
10 Den spotoeman dati e tapoe den ai gi wan prenspari tori. Na foe espresi den e tapoe den ai gi a sani disi èn den e proeberi foe meki trawan frigiti en. Foe san ede? So taki den kan kori sma moro makriki. „Bika akroederi a wani foe den,” na so Petrus e skrifi, „den no e teki notisi foe a tori disi.” Sortoe tori? „Taki nanga a wortoe foe Gado, den hemel ben de fositen kaba èn wan grontapoe, di ben komoto leki wán pisi na ini watra èn na mindri foe watra; èn nanga den sani dati a grontapoe foe a ten dati ben kisi pori di watra ben soengoe en” (2 Petrus 3:5, 6). Ija, Jehovah ben poeroe a godelowsoe grontapoe na ini a pisi ten foe a Froedoe di ben kon ini den dei foe Noa, wan troe tori di Jesus ben poti krakti na en tapoe toe (Mateus 24:37-39; Lukas 17:26, 27; 2 Petrus 2:5). So boen, kontrari foe san spotoeman e taki, ala sani no ben go „soifri leki fa a ben de na ini a bigin di Gado ben kria sani”.
11. Sortoe toemoesi froekoe froewakti di den fositen kresten ben abi, ben meki taki son sma ben spotoe den?
11 A kan, taki spotoeman spotoe nanga getrow kresten, foe di den disi ben abi froewakti di no ben kon troe ete. Sjatoe bifo Jesus dede, den disipel foe en „ben prakseri taki a kownoekondre foe Gado ben o sori ensrefi wantewante”. Dan, baka di a kisi wan opobaka, den ben aksi efoe a Kownoekondre ben o opo wantewante. So srefi, so wan tin jari bifo Petrus ben skrifi en di foe toe brifi, dan son sma ben „kon prisiri” foe wan „boskopoe ede di ben taki nanga mofo” noso foe „wan brifi ede”, di sma ben denki taki a ben kon foe na apostel Paulus noso den kompe foe en, „di ben sa taki dati a dei foe Jehovah de kaba” (Lukas 19:11; 2 Tesalonikasma 2:2; Tori foe den Apostel 1:6). Ma den froewakti dati di den disipel foe Jesus ben abi, no ben de fowtoe, ma ben de toemoesi froekoe nomo. A dei foe Jehovah ben o kon!
Wi kan froetrow tapoe a Wortoe foe Gado
12. Fa a Wortoe foe Gado ben sori taki wi kan froetrow tapoe den profeititori di e taki foe „a dei foe Jehovah”?
12 Soleki fa wi ben taki na fesi kaba, dan profeiti di ben libi bifo a ten foe den kresten, ben warskow nofotron taki Jehovah en dei foe teki refensi ben de krosibei. Na wan moro pikin fasi, wan „dei foe Jehovah” ben kon na ini 607 b.G.T. di Jehovah ben teki refensi na tapoe en trangajesi pipel (Sefanja 1:14-18). Baka ten, tra nâsi, so srefi Babilon nanga Egipti, ben kisi foe doe nanga so wan „dei foe Jehovah” (Jesaja 13:6-9; Jeremia 46:1-10; Obadja 15). Na fesi, den ben taki toe foe a kaba foe a fosi jarihondro djoe seti foe sani, èn disi ben pasa di den legre foe Rome ben tjari wan pori kon na tapoe Judea na ini 70 G.T. (Lukas 19:41-44; 1 Petrus 4:7). Ma Petrus e sori go na wan „dei foe Jehovah” di moesoe kon ete, wan dei di sa de moro bigi srefi leki a Froedoe di ben kon na heri grontapoe!
13. Sortoe historia eksempre e sori taki a kaba foe a seti foe sani disi de seiker?
13 Petrus e bigin taki foe a pori dati di o kon, te a e taki: „Ma nanga a srefi wortoe.” Didjonsro a ben taki dati „nanga a wortoe foe Gado”, a grontapoe di ben de bifo a Froedoe ben „komoto . . . na ini watra . . . èn na mindri foe watra”. A situwâsi disi, di den e taki foe en na ini a tori di bijbel skrifi foe a ten di Gado kria sani, ben meki taki a Froedoe ben kan kon di den watra ben saka kon foe di Gado ben gi a komando, noso wortoe. Petrus e go doro: „Nanga a srefi wortoe [foe Gado], hemel nanga grontapoe di den hori kibri gi a faja èn den e poti den na wan sei gi a dei foe kroetoe èn gi a pori di godelowsoe sma sa kisi” (2 Petrus 3:5-7; Genesis 1:6-8). Wi abi Jehovah en wortoe di wi kan froetrow! En sa tjari „den hemel nanga grontapoe” — a seti foe sani disi — kon na wan kaba na ini en bigi dei foe faja atibron! (Sefanja 3:8) Ma o ten?
Na angri di wi e angri fajafaja foe a kaba kon
14. Foe san ede wi kan de seiker taki wi e libi now na ini „den lasti dei”?
14 Den disipel foe Jesus ben wani sabi o ten a kaba ben o kon, dati meki den ben aksi en: „San sa de a marki foe joe denoja èn foe a bosroiti foe a seti foe sani?” Soleki fa a sori, dan den ben aksi en o ten a djoe seti foe sani ben o kon na wan kaba, ma a piki di Jesus ben gi, moro foeroe ben poti prakseri na tapoe o ten ’hemel nanga grontapoe’ foe a ten disi ben o kisi pori. Jesus ben taki na fesi foe sani leki bigi orlokoe, mankeri foe njanjan, gronseki, siki, nanga takroedoe (Mateus 24:3-14; Lukas 21:5-36). Sensi a jari 1914, wi si taki a marki di Jesus ben gi foe „a bosroiti foe a seti foe sani” èn so srefi den sani di na apostel Paulus ben taki dati den ben o sori na tapoe „den lasti dei”, e kon troe (2 Timoteus 3:1-5). Foe troe, boeweisi e sori krin taki wi e libi na ini a ten foe a kaba foe a seti foe sani disi!
15. San kresten wani doe, ala di Jesus ben warskow gi dati?
15 Jehovah Kotoigi ben angri foe kon sabi o ten a dei foe Jehovah o kon. Foe di den ben angri foe kon sabi disi, meki den proeberi son leisi foe bereken o ten a ben sa kan kon. Ma foe di den ben doe disi dan, neleki den fositen disipel foe Jesus, den no poti prakseri na tapoe a warskow di a Meester foe den ben gi taki wi „no sabi o ten a fasti ten de” (Markus 13:32, 33). Spotoeman spotoe nanga getrow kresten foe di den wan disi ben froewakti sani toemoesi froekoe (2 Petrus 3:3, 4). Ma tokoe a dei foe Jehovah sa kon, Petrus e taki, akroederi a ten di A ben poti gi dati.
Wi moesoe si sani leki fa Jehovah e si en
16. Na tapoe sortoe froemane a ben sa boen foe poti prakseri?
16 Wi moesoe si a ten leki fa Jehovah e si en, soleki fa Petrus e tjari dati kon na wi prakseri now: „Ma meki oenoe teki notisi foe a tori disi, lobiwan, taki gi Jehovah, wán dei de leki doesoen jari èn doesoen jari leki wán dei.” Te wi e agersi disi nanga den libi-jari foe wi, dan a libi foe wi di e teki 70 noso 80 jari, sjatoe troetroe! (2 Petrus 3:8; Psalm 90:4, 10) Dati meki efoe a gersi leki den pramisi foe Gado e tan langa foe kon, dan wi moesoe teki a froemane foe a profeiti foe Gado: „Awansi [a fasti ten] ben sa meki oenoe wakti srefi na en tapoe, tan froewakti en; bika a sa kon troe sondro foe misi. A no sa kon lati.” — Habakuk 2:3.
17. Foe sortoe sani wi kan de seiker, ala di den lasti dei tan moro langa leki san foeroe sma ben froewakti?
17 Foe san ede den lasti dei foe a seti foe sani disi ben tan moro langa leki san foeroe sma ben froewakti? Foe a moi reide disi ede, soleki fa Petrus e tjari kon na krin now: „Jehovah no e draidrai nanga a pramisi foe en, soleki fa son sma e denki taki a e draidrai, ma a abi pasensi nanga oenoe foe di a no wani taki wan sma e kisi pori, ma a wani taki ala sma moesoe abi berow” (2 Petrus 3:9). Jehovah e hori na prakseri san na a moro boen sani gi a heri libisma famiri. A e broko en ede nanga a libi foe sma, soleki fa a e taki: „Mi no e prisiri nanga a dede foe a godelowsoe sma, ma taki wan godelowsoe sma e gowe libi a pasi foe en èn e tan na libi troetroe” (Esekièl 33:11). Dati meki wi kan de seiker taki a kaba sa kon na a joisti ten, so taki a prakseri foe a toemoesi koni lobi-ati Kriaman kon troe!
San sa pasa gowe?
18, 19. (a) Foe san ede Jehovah abi a fasti bosroiti foe pori a seti foe sani disi? (b) Fa Petrus e taki foe a kaba foe a seti foe sani disi, èn san sa kisi pori troetroe?
18 Foe di Jehovah troetroe lobi den sma di e dini en, meki a sa pori ala den sma di e tjari problema kon gi den wan disi (Psalm 37:9-11, 29). Neleki san Paulus ben skrifi kaba na fesi, Petrus e taki dati a pori disi ben o kon na wan ten di sma no e froewakti en, èn a e skrifi: „A dei foe Jehovah sa kon leki wan foefoeroeman, pe den hemel sa pasa gowe nanga wan bigi babari, ma den elementi di faja srefisrefi, sa smèlter èn grontapoe nanga den wroko foe en sa bron krinkrin” (2 Petrus 3:10; 1 Tesalonikasma 5:2). Den troetroe hemel nanga grontapoe no ben kisi pori na ini a Froedoe, èn dati no sa pasa toe na tapoe a dei foe Jehovah. Dan san sa „pasa gowe” noso sa kisi pori?
19 Libisma tirimakti di basi a libisma famiri leki „hemel” sa kon na wan kaba èn na so a sa pasa toe nanga a „grontapoe”, noso a godelowsoe libisma libimakandra. Kande a „bigi babari” e sori taki den hemel sa pasa gowe esi-esi. „Den elementi” di de a disiten pori libisma libimakandra, sa „smèlter”, noso kisi pori. Èn „grontapoe”, so srefi „den wroko foe en”, sa „bron krinkrin”. Jehovah sa poeroe den godelowsoe sani di libisma e doe, kon na doro krinkrin te a e tjari wan heri grontapoe sistema kon na wan kaba di e froedini foe kisi en srefisrefi.
Tan hori a howpoe foe joe na prakseri
20. Fa a sabi di wi sabi san sa pasa, moesoe abi krakti tapoe a libi foe wi?
20 Foe di den span sani disi o pasa, meki Petrus e taki dati wi moesoe ’tjari wisrefi na wan santa fasi èn doe sani di e sori taki wi gi wisrefi na ini a dini foe Gado, e froewakti èn e hori a denoja foe a dei foe Jehovah boen na prakseri’. Wi no abi foe tweifri na dati! „Den hemel sa smèlter nanga faja èn [den] elementi di faja srefisrefi, sa smèlter!” (2 Petrus 3:11, 12) Taki den span sani disi ben kan bigin tamara, moesoe abi krakti na tapoe ibri sani di wi e doe noso di wi abi na prakseri foe doe.
21. San sa kon ini a presi foe a disiten hemel nanga grontapoe?
21 Petrus e froeteri wi now san sa kon ini a presi foe na owroe sistema, foe di a e taki: „Ma njoen hemel nanga wan njoen grontapoe de, di wi e froewakti akroederi en pramisi, èn na den disi, regtfardikifasi sa de” (2 Petrus 3:13; Jesaja 65:17). Ai baja, dati sa de wan bigi froelekti! Krestes nanga en 144.000 kompe tiriman sa de wan „njoen hemel” tiri, èn den sma di sa pasa a kaba foe a grontapoe disi libilibi sa de a „njoen grontapoe”. — 1 Johanes 2:17; Openbaring 5:9, 10; 14:1, 3.
Tan hori na prakseri taki a ten de toemoesi serjoesoe èn tan krin na moreel sei
22. (a) San sa jepi wi foe tan sondro flaka noso fowtoe? (b) Gi sortoe kefar Petrus ben warskow wi?
22 „Foe dati ede, lobiwan,” Petrus e go doro, „foe di oenoe froewakti den sani disi, meki oenoe moesoe doe ala moeiti foe a feni oenoe sondro flaka èn sondro fowtoe èn na ini vrede. Moro fara, teki a pasensi foe wi Masra leki froeloesoe.” Efoe wi e tan froewakti sani fajafaja èn e si a gersi di a gersi leki a dei foe Jehovah no e kon ete, leki wan fasi fa Gado e sori en pasensi, dan dati sa jepi wi foe tan sondro flaka noso fowtoe na jejefasi. Tokoe wan kefar de ete! Petrus e warskow taki ini den sani di „wi lobi brada Paulus” ben skrifi „wan toe sani de di moeilek foe froestan, di den sma di no kisi leri èn den sma di no tanapoe kánkan, e drai, soleki fa den e doe toe nanga a tra pisi foe den Boekoe foe bijbel, èn e kisi den eigi pori leki bakapisi”. — 2 Petrus 3:14-16.
23. San na a lasti froemane di Petrus e gi?
23 Soleki fa a sori, dan falsi leriman ben drai den sani di Paulus ben skrifi foe a no-froedini boen-atifasi foe Gado, èn den ben gebroiki den leki wan reide foe abi wan loesoe fasi foe libi. Kande Petrus abi disi na prakseri te a e skrifi en lasti froemane: „Oenoe foe dati ede, lobiwan, now di oenoe sabi disi na fesi, loekoe boen taki den no e tjari oenoe go nanga den na ini a sondoe foe den sma di e kakafoetoe gi a wet èn oenoe no e tanapoe kánkan moro.” Dan a e kaba a brifi foe en, foe di a e gi tranga: „Tan gro na ini a no-froedini boen-atifasi nanga sabi foe wi Masra èn Froeloesoeman, Jesus Krestes.” — 2 Petrus 3:17, 18.
24. Sortoe fasi ala foetoeboi foe Jehovah moesoe abi?
24 A de krin taki Petrus wani foe tranga den brada foe en. A wani taki den alamala abi a fasi foe a getrow Kotoigi foe 82 jari, di wi ben kari na a bigin di ben taki: „Mi libi soleki fa na apostel ben gi tranga foe doe, foe di mi ben ’hori a denoja foe a dei foe Jehovah boen na prakseri’. Ala ten mi si a njoen grontapoe di [Gado] ben pramisi, leki wan ’troe sani di wi no kan si’.” Meki wi alamala libi na a srefi fasi.
San joe ben sa piki?
◻ San a wani taki foe „hori” a dei foe Jehovah „boen na prakseri”?
◻ Gi sortoe sani den spotoeman e tapoe den ai foe espresi, èn foe san ede?
◻ Sortoe reide spotoeman ben abi foe spotoe nanga getrow kresten?
◻ Sortoe fasi foe denki wi moesoe tan abi?
[Prenki na tapoe bladzijde 23]
Hori a dei foe Jehovah boen na prakseri . . .
[Prenki na tapoe bladzijde 24]
. . . èn a njoen grontapoe di e kon baka dati