Kolokoe — A de so moeilek foe feni
WAN heri pisi ten kaba, atibron, broko-ede, nanga depressie na sani di sabidensiman ben ondrosoekoe. Ma na ini den jari di no pasa so langa ete, prenspari sabidensiman poti moro prakseri na tapoe na ondrosoekoe foe wan positief sani di libisma e ondrofeni èn di den ben sa wani abi — dati na kolokoe.
San ben sa kan meki sma moro kolokoe? Efoe den ben moro jongoe, moro goedoe, moro gosontoe, moro langa, noso moro mangri? San na a sroto foe man feni troetroe kolokoe? Moro foeroe sma e feni en wan moeilek sani noso wan sani di no kan srefi, foe piki na aksi dati. Foe di son sma e si taki foeroe sma no man feni kolokoe, meki den ben sa feni en moro makriki kande foe piki san no de a sroto foe kon de kolokoe.
Langaten kaba, prenspari psycholoogman ben rikomanderi sma wan filosofia di e poti prakseri na tapoe den afersi foe a sma wawan, leki a sroto foe man feni kolokoe. Den ben gi sma di no ben de kolokoe, deki-ati foe poti prakseri nomo na tapoe a satisferi di den moesoe satisferi soso den sani di densrefi abi fanowdoe. Na ini psychotherapie, den gebroiki moi wortoe soleki „sori soema joe de èn san joe e firi”, „kon sabi joe inisei firi”, „kon sabi a sma di joe de troetroe”. Tokoe son wan foe den srefi koniman disi di ben horibaka gi a fasi disi foe denki, e taki now dati so wan fasi foe prakseri joesrefi nomo no e tjari kolokoe kon di e tan. A prakseri di sma e prakseri densrefi nomo, seiker sa tjari sari kon èn a sa meki taki sma no de kolokoe. A prakseri di wan sma e prakseri en eigi afersi nomo, no de a sroto foe man feni kolokoe.
San no de a sroto foe kon de kolokoe
Den sma di e soekoe foe feni kolokoe na ini prisiri wawan, no e soekoe en na a joisti presi. Loekoe na eksempre foe a koni kownoe Salomo foe owroeten Israèl. Na ini a bijbelboekoe Preikiman, a e tjari kon na krin: „Iniwan sani di mi ai ben aksi, mi no ben weigri foe gi den dati. Mi no ben tapoe mi ati foe a meki iniwan sortoe prisiri, bika mi ati ben prisiri foe ala den tranga wroko foe mi, èn disi ben tron a pisi di mi ben kisi foe ala mi tranga wroko” (Preikiman 2:10). Salomo ben bow oso gi ensrefi, a ben prani droifi-djari, èn a ben meki moi djari, park, nanga watra-olo gi ensrefi (Preikiman 2:4-6). Wan leisi a ben aksi: „Soema e njan èn e dringi moro betre leki mi?” (Preikiman 2:25) Den moro boen singiman nanga pokoeman ben prisiri en, èn a ben prisiri toe foe di den moro moi oema foe a kondre ben de nanga en. — Preikiman 2:8.
San wi wani taki dja, na taki noti no ben tapoe Salomo foe doe san a ben wani doe foe meki prisiri. Na sortoe bosroiti a ben kon, baka di a ben abi prisiri pasa marki na ini en libi? A ben taki: „Èn mi, ija mi, ben drai loekoe ala mi wroko di mi anoe ben doe èn a tranga wroko di mi ben wroko tranga foe doe dati, èn loekoe! ala sani ben de foe soso èn wan strei foe kisi a winti, èn no wan sani ben de na ondro a son di ben gi wini.” — Preikiman 2:11.
Den sani di a koni kownoe ben kon si, de so ete na ini a ten disi. Foe eksempre, teki wan goedoe kondre leki Amerkankondre. Na ini den 30 jari di pasa, den Amerkan pikinmoro dobroe den materia goedoe foe den, soleki wagi nanga telefisi. Tokoe, soleki fa koniman tapoe a kontren foe a gosontoe na froestan sei e taki, dan den Amerkan no kon de moro kolokoe. Soleki fa wán tijdschrift e taki, dan „na ini a srefi pisi ten dati, a nomroe foe sma di de depressief kon hei srefisrefi. A nomroe foe tini di kiri densrefi kon dri tron moro bigi. A nomroe foe brokotrow kon toe tron moro bigi.” No so langa pasa ete, ondrosoekoeman kon na a srefi bosroiti, baka di den ondrosoekoe na ondro a pipel foe moro leki 50 difrenti kondre san moni abi foe doe nanga kolokoe. Foe taki en so, joe no kan bai kolokoe.
Na a tra sei, a fiti foe taki dati a feti di sma e feti na baka goedoe, na a sroto foe no de kolokoe. Na apostel Paulus ben warskow: „Den sma di abi a fasti bosroiti foe kon goedoe, e kon ini wan tesi èn wan trapoe èn foeroe don èn takroe lostoe, di e meki sma fadon go na ini pori. Bika a lobi gi moni na wan roetoe foe ala sortoe takroe sani, èn foe di sonwan e feti na baka a lobi disi, meki den gowe libi a bribi èn den soetoe densrefi na den heri skin nanga foeroe pen.” — 1 Timoteus 6:9, 10.
No wan foe den sani leki goedoe, gosontoe, a jongoe di wan sma jongoe, moifasi, makti, noso iniwan foe den sani disi makandra, kan djaranti kolokoe di e tan. Foe san ede? Foe di wi no abi a makti foe sorgoe taki takroe sani no e pasa. Kownoe Salomo ben taki heri moi: „Libisma no sabi en ten toe. Neleki fisi di sma kisi na ini wan ogri srepi, èn neleki fowroe di sma e kisi na ini wan trapoe, na so den kisi den manpikin foe libisma srefi na ini wan trapoe, na ini wan ten foe rampoe, te a e kon na den tapoe wantronso.” — Preikiman 9:12.
Wan marki di moeilek foe doro
No wan enkri ondrosoekoe di sabidensiman e doe, kan kon nanga wan loesoe noso nanga wan prakseri di libisma sidon denki, foe a fasi fa sma moesoe handri foe man feni kolokoe. Salomo ben taki toe: „Mi ben drai loekoe foe si na ondro son taki a no den esi-esiwan di e wini a streilon, èn a no den trangawan di e wini a feti, èn a no den koniwan toe di abi a njanjan, èn so srefi a no den wan di abi froestan di abi a goedoe, èn srefi a no den wan di abi sabi, feni boen; bika ten nanga sani di e pasa èn di sma no sabi na fesi, e miti den alamala.” — Preikiman 9:11.
Foeroe sma di e agri nanga den wortoe di skrifi na tapoesei, kon na a bosroiti taki a no de wan koni sani foe froewakti wan troetroe kolokoe libi. Wan prenspari leriman ben taki dati „kolokoe na wan situwâsi di de ini a prakseri foe sma”. Trawan e bribi taki a sroto foe man feni kolokoe na wan dangra kibritori, èn taki wan toe koni sma nomo di kan loesoe dangratori, man froeklari a kibritori.
Ma tokoe te sma e soekoe foe feni kolokoe, dan den e tan proeberi difrenti fasi foe libi. Ala di den afo foe den no ben abi boen bakapisi, tokoe ete foeroe sma na ini a ten disi e feti na baka goedoe, makti, gosontoe, noso prisiri leki wan fasi foe kenki a de di den no de kolokoe. A soekoewroko disi e go doro bika dipi na ini den ati, moro foeroe sma e bribi taki kolokoe di e tan no de wan situwâsi di de na ini a prakseri foe sma wawan. Den e howpoe taki kolokoe no de wan dren di moeilek foe kon troe. Dan joe ben sa kan aksi: ’Fa mi kan feni en?’