Goedoe kan meki joe kolokoe?
Kownoe Salomo ben sabi o warti moni de. A ben skrifi: „Brede na foe meki den wrokoman lafoe, èn win srefi e meki a libi prisiri; ma moni na san e teri na ini ala sani” (Preikiman 10:19). A kan de wan switi sani foe njan nanga mati, ma joe abi moni fanowdoe foe kisi brede noso win. Foe di moni na a jepisani di wi kan kisi materia sani foe en, meki a „e teri na ini ala sani”.
ALA DI Salomo ben goedoe kefalek, tokoe a ben sabi taki goedoe abi en skotoe. A ben froestan taki a libi di sma e libi wan materia libi, no e tjari kolokoe kon. A ben skrifi: „Wan sma di lobi solfroe nomo, no sa kisi satisfaksi foe solfroe, èn na so a de toe nanga a sma di lobi goedoe, nanga san a kisi.” — Preikiman 5:10.
Kon meki wi taki dati wan goedoe sma e kisi moro foeroe goedoe srefi. Salomo e taki: „Te boen sani e tron foeroe sani, dan den sma di e njan den, seiker e kon foeroe” (Preikiman 5:11). Te den „boen sani”, noso goedoe, foe wan sma e kon moro foeroe, dan moro sma de fanowdoe foe sorgoe gi den. Sma di e repareer sani — sma di e sorgoe gi sani, foetoeboi, veiligheidman nanga tra sma, den alamala moesoe kisi pai gi a wroko foe den. Dati foe en sei e aksi taki moro moni de fanowdoe.
So wan situwâsi abi krakti langalanga na tapoe a kolokoe foe wan sma. A Griki historiaman Xenophon, di ben libi na ini a di foe fo jarihondro b.G.T., ben skrifi den komentaar foe wan pôti man di ben kon goedoe:
„Oh, joe e denki troetroe . . . taki o moro mi abi, o moro kolokoe mi e libi? Joe no sabi”, a e taki moro fara, „taki a no e gi wán pikinso moro prisiri foe njan èn dringi èn sribi now, leki di mi ben pôti. A wan-enkri wini di mi abi foe di mi abi so foeroe, na taki mi abi a plekti foe sorgoe gi moro sani, gi sma moro sani, èn mi abi a problema foe sorgoe gi moro sani leki san mi ben gwenti. Bika now foeroe ososma abi mi fanowdoe gi njanjan, dringi, èn gi krosi, ala di trawan abi datra fanowdoe; èn wan sma kon na mi nanga wan tori taki wolfoe ben njan en skapoe, noso taki den boeloe ben dede di den ben fadon na ini wan dipi olo, noso taki wan siki panja na mindri den meti. Èn na so a gersi gi mi . . . leki mi ben abi moro problema now foe di mi abi moro leki san mi ben gwenti di mi ben abi pikinso.”
Wan tra reide foe san ede sma e soekoe moro goedoe na a sani di Jesus Krestes ben kari „a korifasi foe a makti foe goedoe” ben kori den (Mateus 13:22). Den goedoe disi di den e soekoe so fajafaja e kori den foe di noiti den e feni a satisfaksi noso a kolokoe di den ben froewakti foe feni. Den e prakseri taki moro bigi goedoe kan doe san pikinso goedoe no man doe. So boen, doronomo den e feti foe abi moro nanga moro.
Lobi gi moni no e tjari kolokoe kon
A broko di wan goedoeman e broko en ede nanga a goedoe foe en kan tapoe en foe no abi wan switi rostoe teneti. Salomo e skrifi: „A sribi foe a sma di e dini, switi, awansi a e njan pikinso noso foeroe; ma den foeroe sani di a goedoewan abi, e meki taki a no e sribi.” — Preikiman 5:12.
Te wan sma e broko en ede toemoesi nanga a lasi di en goedoe kan lasi, dan dati abi moro bakapisi leki nomo a sribi di a no e sribi nofo. Salomo e skrifi fa a gridiman tan: „Ala den dei foe en a e njan na ini doengroe srefi, nanga foeroe atibron, nanga siki foe en sei èn reide foe atibron” (Preikiman 5:17). Na presi foe feni kolokoe foe a goedoe foe en, a e njan ’nanga atibron’, neleki a e tegoe srefi gi a moni di a abi foe gebroiki foe bai njanjan. So wan don fasi foe si sani, kan meki a abi wan takroe gosontoe. Wan takroe gosontoe kan tjari moro broko-ede kon gi a gridiman, foe di a e tapoe en foe tjari moro goedoe kon gi ensrefi.
Kande disi e memre joe na a sani di na apostel Paulus ben skrifi: „Den sma di abi a fasti bosroiti foe kon goedoe, e kon ini wan tesi èn wan trapoe èn foeroe don èn takroe lostoe, di e meki sma fadon go na ini pori. Bika a lobi gi moni na wan roetoe foe ala sortoe takroe sani, èn foe di sonwan . . . soetoe densrefi na den heri skin nanga foeroe pen” (1 Timoteus 6:9, 10). Te sma e feti na baka moni, dan den e bedrigi sma, e lei, e foefoeroe, e wroko leki hoeroe, èn e kiri sma srefi. A bakapisi na taki a sma soetoe ensrefi nanga pen na emotioneel sei, na skin sei, èn na jeje sei, bika a ben e proeberi foe graboe goedoe èn tan goedoe. Na so a pasi di e gi kolokoe de? Kwetikweti!
De tevrede nanga san wi abi
Salomo ben abi moro foe taki foe wan balansi fasi fa wi moesoe si goedoe. A ben skrifi: „Neleki fa wan sma komoto na en mama bere, nanga sososkin a sa gowe baka, soleki fa wan sma ben kon; èn wan sma no man tjari no wan sani gowe kwetikweti foe en tranga wroko, di a kan tjari nanga en anoe. Loekoe! A moro boen sani di misrefi si, di moi, na taki wan sma moesoe njan èn dringi èn si a boen foe ala en tranga wroko di a wroko tranga na ondro a son ala den dei foe en libi di a troe Gado gi en, bika dati na en porsi.” — Preikiman 5:15, 18.
Den wortoe disi e sori taki kolokoe no e anga foe a feti di wi e feti foe meki a goedoe foe wi kon moro foeroe gi wan ten di kande noiti wi sa miti. A moro betre foe de tevrede èn foe njanboen foe den bakapisi foe a tranga wroko foe wi. Na apostel Paulus ben taki wan srefi sortoe prakseri na ini en brifi gi Timoteus di a skrifi nanga jepi foe Gado en santa jeje, taki: „Wi no tjari noti kon na grontapoe, èn no wan sani wi kan tjari komoto na en toe. So boen, te wi abi njanjan, krosi nanga wan presi foe tan, dan wi sa de tevrede nanga den sani disi.” — 1 Timoteus 6:7, 8; teki gersi Lukas 12:16-21.
A sroto foe kolokoe
Salomo ben abi bogobogo goedoe èn a koni foe Gado. Ma a ben taki dati kolokoe abi foe doe nanga koni, no nanga moni. A ben taki: „Kolokoe a libisma de di e feni koni, èn a libisma di e kisi a koni foe man si sani krin, bika foe abi en leki wini, de moro boen leki foe abi solfroe leki wini, èn foe abi en leki san joe kisi foe joe wroko, moro boen leki gowtoe. A de moro diri leki koraal, èn ala joe tra prisiri sani no kan kon de a srefi leki en. Langa foe den dei de ini a reti-anoe foe en; ini en kroektoe-anoe goedoe nanga glori de. Den pasi foe en na pasi foe prisiri, èn ala den pasi foe en na vrede. A de wan bon foe libi gi den wan di e hori en, èn den wan di e hori en steifi den sa taki dati den de kolokoe sma.” — Odo 3:13-18.
Foe san ede koni boen moro materia goedoe? Salomo ben skrifi: „Koni na wan sani di e kibri sma neleki fa moni e kibri sma; ma a wini di sabi e gi na, taki koni srefi e hori den sma di abi en na libi” (Preikiman 7:12). Ala di moni kan gi wan sortoe kibri, foe di a e meki a sma di abi moni man bai san a abi fanowdoe, tokoe koni kan kibri wan sma foe teki risikow di kan poti en libi na ini kefar. Troetroe koni no wawan kan kibri wan sma foe no dede toemoesi esi, ma a kan meki wan sma kisi têgo libi foe di a abi gron tapoe wan joisti frede gi Gado.
Foe san ede a koni foe Gado e tjari kolokoe kon? Bika troe kolokoe kan kon soso foe Jehovah Gado. Ondrofenitori e boeweisi taki troetroe kolokoe kan kon soso te wi e gi jesi na a Moro Heiwan. Têgo kolokoe e anga foe wan boen posisi di wi abi na Gado (Mateus 5:3-10). Te wi e doe san wi e leri te wi e studeri bijbel, dan wi sa kweki „a koni foe tapoesei” (Jakobus 3:17). A sa gi wi a kolokoe di noiti goedoe kan gi wi.
[Prenki na tapoe bladzijde 5]
Kownoe Salomo ben sabi san na a sani di e meki wan sma kolokoe. Joe sabi dati toe?