Meki a froetrow di wi abi na ini Gado regtfardikifasi kon moro tranga
„Foe meki joe kisi froetrow na ini Jehovah srefi, dati meki mi gi joe sabi.” — ODO 22:19.
1, 2. (a) Foe san ede Jehovah Kotoigi e sori froetrow na ini Jehovah? (Odo 22:19) (b) San e sori taki son sma moesoe meki a froetrow di den abi na ini Jehovah, kon moro tranga?
TROE kresten kisi a blesi foe abi wan soifri sabi foe Jehovah nanga den prakseri foe en. Wan „getrow èn koni srafoe” e gi den na wan lobi fasi, jeje „njanjan na a reti ten” (Mateus 24:45). A sabi di den e kisi e gi den wan boen gron di na tapoe dati den kan abi froetrow na ini Gado. So boen, leki wan groepoe, Jehovah Kotoigi e sori na wan aparti fasi taki den abi froetrow na ini Jehovah nanga en regtfardikifasi.
2 Ma a kan gersi taki leki aparti sma, a de fanowdoe dati wan toe Kotoigi moesoe meki a froetrow dati kon moro tranga. Wanwan leisi, a Genootschap e kisi brifi di e sori taki wan toe sma no de seiker foe den froeklari di gi na ini den poeblikâsi foe a Genootschap. Den sortoe tweifri disi kan de foe di a fasi fa wi e froestan sani kon kenki, noso a kan taki den e taki foe afersi di abi krakti na tapoe a sma di skrifi a brifi, spesroetoe na wan emotioneel fasi. — Teki gersi Johanes 6:60, 61.
3. San kan pasa srefi nanga getrow foetoeboi foe Jehovah, èn foe san ede?
3 Srefi den troe foetoeboi foe Jehovah e ondrofeni a troefasi foe Preikiman 9:11: „Mi ben drai loekoe foe si na ondro son taki a no den esi-esiwan di e wini a streilon, èn a no den trangawan di e wini a feti, èn a no den koniwan toe di abi a njanjan, èn so srefi a no den wan di abi froestan di abi a goedoe, èn srefi a no den wan di abi sabi, feni boen; bika ten nanga sani di e pasa èn di sma no sabi na fesi, e miti den alamala.” Fa disi ben sa kan de troe na wan moro bradi fasi, noso na jejefasi? Kande wi sabi kresten di de esi-esi foe fiti bijbel rai na ini den libi, di de kefalek boen foe opo feti gi waarheid, di de koni ini a gebroiki di den e gebroiki bijbel gronprakseri, èn di de fajafaja ini a feti di den e feti foe kisi soifri sabi. Ma tokoe, foe di „ten nanga sani di e pasa èn di sma no sabi na fesi” kan miti den, meki wan toe foe den e si now taki den no man doe so foeroe moro, foe di den ben kisi wan ongolokoe noso foe di den kon owroe. Den kan aksi densrefi kande, efoe den sa go na ini Gado en njoen grontapoe sondro taki oiti den abi foe dede.
4, 5. Foe san ede kresten no abi no wan-enkri reide foe lasi a froetrow di den abi na ini Jehovah en regtfardikifasi?
4 Te wan kresten e lasi en trowpatna, dan a pen nanga a firi taki a lasi wan sma kan hebi. Kande leki wan paar makandra den ben dini Jehovah jari langa noso srefi someni tenti jari kaba. A patna di tan na libi, sabi taki dede e prati a trowbanti (1 Korentesma 7:39).a Now, foe no meki a froetrow di a abi kon swaki gowe, dan a moesoe tan dwengi den firi foe en. — Teki gersi Markus 16:8.
5 A de wan koni sani srefisrefi foe si a dede foe wan patna, wan papa noso mama, wan pikin, noso wan krosibei kresten mati, leki wan okasi foe sori froetrow na ini Jehovah en regtfardikifasi! Srefi ala di wisrefi kan lasi wan sma, wi kan abi a froetrow taki Jehovah no de onregtfardiki. Wi kan abi froetrow taki ibriwan sma di e kisi têgo libi — awansi a kisi dati foe di a tan na libi, noso nanga jepi foe wan opobaka — tokoe a sa de wan kolokoe sma. A psalm singiman taki foe Gado: „Joe e opo joe anoe èn e meki den lostoe foe ala libisani kon troe. Jehovah de regtfardiki na ini ala den pasi foe en Èn a de loyaal na ini ala den wroko foe en. Jehovah de krosibei foe ala den wan di e kari en, foe ala den wan di e kari en na ini troefasi. A sa satisferi a lostoe foe den wan di e frede en, a sa jere a babari di den e meki foe kisi jepi, èn a sa froeloesoe den.” — Psalm 145:16-19.
Efoe wi firi taki wi pina foe soso
6, 7. (a) Foe san ede wan toe Kotoigi di ben pina na ini a ten di pasa, kan froestan sani tra fasi now? (b) Foe san ede wi no moesoe si Jehovah leki onregtfardiki foe di a ben gi pasi taki den sortoe pina disi ben feni presi na ini a ten di pasa?
6 Na ini a ten di pasa, son Kotoigi pina foe di den ben weigri foe abi prati na aktiviteit di a konsensi foe den now ben sa gi den now primisi foe doe. Foe eksempre, na so den ben bosroiti jari pasa foe no doe spesroetoe sortoe lantiwroko. Wan brada ben sa kan firi now taki en konsensi kan gi en pasi foe doe den sortoe wroko disi, sondro foe a lasi en kresten neutraalfasi ini a tori foe a seti foe sani foe noja.
7 A ben de onregtfardiki foe Jehovah sei foe meki a brada disi njan pina foe di a ben weigri sani fosi, di a ben sa kan doe now sondro takroe bakapisi? Foeroe sma di ben abi na ondrofeni dati, no ben sa denki taki na so a de. Na presi foe dati, den e prisiri taki den ben abi na okasi foe sori na poebliki èn foe sori krinkrin taki den ben abi a fasti bosroiti foe de stanfaste ini a tori foe universeel soevereiniteit. (Teki gersi Job 27:5.) Sortoe reide wan sma ben kan abi foe firi sari taki a ben waka na baka a konsensi foe en foe tanapoe kankan gi Jehovah? Den sma disi ben boeweisi taki den warti foe de Jehovah mati, foe di na wan loyaal fasi den ben hori kresten gronprakseri hei, noso foe di den ben gi jesi na san den eigi a konsensi poesoe den foe doe. Seiker, a de wan koni sani foe tan farawe foe wan waka nanga libi di ben sa kan trobi wan sma konsensi noso di ben sa kan meki trawan naki foetoe. Wi kan prakseri na eksempre di Paulus ben gi ini a tori disi. — 1 Korentesma 8:12, 13; 10:31-33.
8. Foe san ede den djoe kresten di ben hori densrefi na a Wet fosi no ben abi no wan reide foe kroetoe Jehovah en regtfardikifasi?
8 Foe man plisi Jehovah, den djoe ben moesoe gi jesi na den Tin Komando èn so srefi wan lo difrenti wet, so wan 600 wet. Baka ten, na ondro a kresten seti, a no ben de fanowdoe moro foe gi jesi na den wet disi foe dini Jehovah, so srefi no gi den djoe na skinfasi. A wet no ben abi krakti moro ini den tori soleki a besnij di den sma ben moesoe besnij, a hori di den sma ben moesoe hori sabadei, a tjari di den sma ben moesoe tjari meti leki srakti-ofrandi, èn a hori di den sma ben moesoe hori densrefi na sortoe njan den mag njan (1 Korentesma 7:19; 10:25; Kolosesma 2:16, 17; Hebrewsma 10:1, 11-14). Den djoe — so srefi den apostel — di ben tron kresten, ben kon fri foe a froeplekti di den ben abi foe hori densrefi na wet di den ben moesoe hori na ondro a Wet froebontoe. Den ben kragi taki den seti foe Gado no ben regtfardiki, foe di fosi a ben aksi sani foe den di no ben de moro langa fanowdoe? Nôno, den ben prisiri taki den ben kon froestan moro boen san Jehovah abi na prakseri. — Tori foe den Apostel 16:4, 5.
9. San ben de troe foe son Kotoigi, ma foe san ede dati no de wan reide gi den foe firi sari?
9 Na ini a ten disi, wan toe kotoigi ben de di ben strak srefisrefi ini a tori foe a fasi fa den e loekoe den sani di den ben sa doe èn den sani di den no ben sa doe. Foe dati ede den ben pina moro leki trawan. Baka ten, moro sabi ben jepi den foe kon froestan den afersi moro boen. Ma den no abi reide foe firi sari taki den ben handri fosi na ini akroederi nanga a konsensi foe den, srefi te disi ben kan meki den njan moro pina. Foe troe, a de wan sani di moesoe kisi prèise taki den ben sori dati den wani pina na ini getrowfasi gi Jehovah, foe „doe ala sani foe a boen njoensoe ede”. Jehovah e blesi dati efoe wan sma e gi ensrefi na ini a dini foe En na so wan fasi (1 Korentesma 9:23; Hebrewsma 6:10). Na apostel Petrus ben skrifi nanga koni foe man si sani: „Efoe oenoe e doe boen èn e pina foe dati ede, e horidoro na ondro dati, dan dati na wan boen sani gi Gado.” — 1 Petrus 2:20.
Leri foe Jona
10, 11. Fa Jona ben sori taki a no ben poti froetrow na tapoe Jehovah (a) di a ben kisi a wroko foe go na Ninifei? (b) di Gado no ben pori Ninifei?
10 Di Jona ben moesoe go na Ninifei, a ben sori taki a no ben abi nofo warderi foe a froetrow di Jehovah ben poti na ini en. Baka di wan frede sani ben pasa nanga en foe di a no ben wani gi jesi, dan Jona ben kisi ensrefi baka, ben si taki a ben fowtoe, ben teki a toewijzing foe en foe go na wan doroseikondre, èn a ben warskow den sma foe Ninifei foe a pori di ben de foe kon. Baka dati, wan sani pasa di no wan sma ben froewakti: Jehovah ben teki a fasti bosroiti foe no pori Ninifei moro, foe di den sma foe Ninifei ben sori taki den abi berow. — Jona 1:1–3:10.
11 San Jona ben doe? A no ben lobi a tori srefisrefi, èn ben kragi gi Gado na ini begi. A sani di ben meki Jona sari troetroe, na disi: ’Mi ben sabi taki na so sani ben o waka. Dati meki na a fosi presi, mi no ben wani go na Ninifei. Now, baka ala sani di pasa nanga mi, so srefi a swari di wan bigi fisi ben swari mi, wan frede sani di e meki mi firi sjen, dan disi na san e pasa! Ala mi wroko nanga a pina di mi ben pina, ben de foe soso! A moro betre mi dede!’ — Jona 4:1-3.
12. San wi kan leri foe Jona en ondrofeni?
12 Jona ben abi wan boen reide foe kragi? Jehovah ben de onregtfardiki foe di a ben sori sari-ati gi sondoe sma di ben abi berow? Te joe loekoe en boen, dan Jona ben moesoe prisiri; someni tenti doesoen sma no ben sa kisi pori moro! (Jona 4:11) Ma a fasi fa Jona ben kragi sondro foe sori lespeki ben sori taki a no ben sori foeroe froetrow na ini Jehovah regtfardikifasi. A ben prakseri toemoesi foeroe foe ensrefi èn pikinso nomo foe tra sma. Meki a de so taki wi e leri foe Jona, foe no poti wisrefi nanga den firi foe wi na a fosi presi. Meki wi abi na overtoigi taki foe di wi e gi jesi na Jehovah, e waka baka a tiri di e kon foe en organisâsi, èn e teki den bosroiti foe En, dan dati na a reti sani di wi e doe. Wi abi na overtoigi taki „a sa go boen nanga den sma di e frede a troe Gado”. — Preikiman 8:12.
Now na a ten foe meki a froetrow di wi abi, kon moro tranga!
13. Fa wi alamala kan meki a froetrow di wi abi na ini Jehovah kon moro tranga?
13 Foe meki a froetrow di wi abi na ini Jehovah kon moro tranga, na wan koni sani foe doe (Odo 3:5-8). A no de foe taki, dati wi moesoe doe moro leki begi nomo taki Jehovah jepi wi foe abi moro froetrow. Froetrow e gro te a abi en gron tapoe soifri sabi, so boen wan pisi foe wi aladei libi moesoe de a doe foe persoonlek bijbelstudie, a leisi foe bijbel nanga poeblikâsi di e froeklari bijbel. Foe go ala ten baka na den kresten gemeente konmakandra de toemoesi prenspari, neleki fa sreka wisrefi boen èn teki prati so foeroe leki wi man na den konmakandra. Efoe wi e meki a tron wan gwenti foe prati bijbel waarheid nanga trawan, èn nanga takt wi e wini sani di e hendri wi foe doe dati, dan dati sa meki wi froetrow na ini Jehovah èn na ini en Wortoe kon moro bigi. Na so wi e kisi moro foe doe nanga Jehovah ala dei.
14. Foe san ede a pipel foe Gado heri esi sa kisi a kari foe sori froetrow na ini Jehovah moro leki noiti na fesi?
14 Na ini a krosibei ten di e kon, a moro bigi ten foe banawtoe di oiti ben naki a libisma famiri sa broko kon wantronso (Mateus 24:21). Te disi o pasa, dan den foetoeboi foe Gado sa moesoe sori moro leki oiti na fesi taki den e poti froetrow na tapoe Jehovah en regtfardikifasi èn na tapoe a tiri di a e gi nanga jepi foe en organisâsi. Na wan simbôlis fasi, den sa gi jesi nanga ala froetrow na Gado en komando: „Go, mi pipel, go na inisei foe joe kamra, èn sroto a doro baka joe. Kibri joesrefi gi wan momenti, te leki a bariwroko kroetoe wai pasa” (Jesaja 26:20). Nownow kaba den go na ini wan situwâsi di e gi den kibri na ini den moro leki 85.000 gemeente na 232 kondre. Awansi san sa de moro fara na ini a froemane „go na inisei foe joe kamra”, wi kan de seiker taki Jehovah sa jepi wi foe doe a komando disi.
15. Fa den brada ben poti krakti na tapoe na afersi foe abi froetrow na ini 1998, èn foe san ede disi ben de wan joisti sani?
15 A de fanowdoe taki wi e meki a froetrow di wi abi, kon moro tranga now. Efoe wi no e poti froetrow na tapoe wi kresten brada, na tapoe Jehovah en organisâsi, èn moro leki ala sani na tapoe Jehovah srefi, dan wi no sa man pasa libilibi. So boen, fa a fiti taki na ini a jari 1998, den wortoe foe a jaritekst foe Jehovah Kotoigi na heri grontapoe ben memre den ala ten baka taki „ibriwan sma di e kari a nen foe Jehovah, sa kisi froeloesoe”! (Romesma 10:13) Wi moesoe go doro foe abi froetrow ini a tori dati. Efoe pikinso nomo srefi wi e si taki wi no de seiker taki wi abi a froetrow disi, dan wi moesoe wroko foe meki en kon boen baka now, ija, tide srefi.
A kroetoe foe Jehovah sa de regtfardiki
16. San kan pasa nanga a froetrow di wan sma abi efoe a no e kweki a froetrow dati, èn fa wi kan sorgoe taki disi no pasa nanga wi?
16 Na Hebrewsma 3:14, salfoe kresten e kisi a warskow: „Foe taki en leti, wi e tron sma di abi prati nanga Krestes soso efoe te na a kaba wi e hori fasti na a froetrow di wi ben abi na a bigin.” Efoe joe loekoe en boen, dan den wortoe disi e fiti so srefi gi kresten di abi wan howpoe foe libi na grontapoe. A froetrow di wan sma ben abi na a bigin, kan lasi gowe efoe a no e kweki a froetrow dati moro fara. O prenspari a de taki wi e go doro foe meki moeiti foe kisi a soifri sabi, èn na so wan fasi e meki a fondamenti foe wi froetrow kon moro tranga!
17. Foe san ede wi kan de seiker taki Jesus sa kroetoe nanga reti ini a tori foe a pasa di sma sa pasa libilibi?
17 Heri esi Krestes o ondrosoekoe ala den nâsi so taki a kan „prati sma foe makandra, neleki fa wan herder e prati den skapoe foe den bokoboko” (Mateus 25:31-33). Wi kan abi a froetrow taki Krestes sa de regtfardiki foe kroetoe soema de warti foe pasa libilibi. Jehovah gi en koni, koni foe man si sani krin, nanga tra eigifasi di de fanowdoe foe „kroetoe a grontapoe pe sma e libi na tapoe na ini regtfardikifasi” (Tori foe den Apostel 17:30, 31). Meki a froetrow di wi abi de leki a di foe Abraham di ben taki: „Mi no man denki taki joe e handri na a fasi disi, foe kiri a regtfardiki man nanga a godelowsoewan, so taki a srefi sani moesoe pasa nanga a regtfardiki man neleki fa a e pasa nanga a godelowsoewan! Mi no man denki dati foe joe. A Kroetoeman foe heri grontapoe no sa doe san reti?” — Genesis 18:25.
18. Foe san ede wi no moesoe broko-ede toemoesi nanga den sani di wi no kan sabi na a momenti disi?
18 Te wi abi froetrow dorodoro na ini Jehovah en regtfardikifasi, dan a no de fanowdoe taki wi go soekoe piki gi den aksi soleki: ’Fa Gado o kroetoe beibi nanga pikin-nengre? A kan, taki boen foeroe sma no sa kisi foe jere a boen njoensoe ete te Armagedon doro? Fa a de nanga den wan di siki na froestan sei? Fa a de nanga . . . ?’ A troe, taki nownowde wi no kan sabi fa Jehovah sa loesoe den problema disi. Ma a sa loesoe den na wan regtfardikifasi nanga wan sari-ati fasi. Noiti wi no moesoe tweifri na dati. Foe taki en leti, wi kan froewondroe èn abi prisiri foe si fa A e loesoe den na wan fasi di noiti wi ben prakseri foe dati srefi. — Teki gersi Job 42:3; Psalm 78:11-16; 136:4-9; Mateus 15:31; Lukas 2:47.
19, 20. (a) Foe san ede a no fowtoe foe poti reidelek aksi? (b) O ten Jehovah sa gi piki di de fanowdoe?
19 Na organisâsi foe Jehovah no e taki dati sma no mag poti opregti aksi na a reti ten, soleki fa son gensman e taki na wan fowtoe fasi (1 Petrus 1:10-12). Ma bijbel e gi leki rai taki wi moesoe tan farawe foe don aksi, foe sani di no de seiker (Titus 3:9). Efoe wi e poti reidelek aksi èn e soekoe na ini Gado Wortoe èn na ini kresten poeblikâsi foe feni wan piki di bijbel e gi, dan dati kan meki taki a soifri sabi foe wi kan kon moro foeroe èn na so fasi wi kan meki a froetrow di wi abi na ini Jehovah, kon moro tranga. Na organisâsi e waka baka na eksempre foe Jesus. Jesus no ben e gi piki tapoe aksi te a joisti ten no ben doro ete foe gi piki tapoe den aksi dati. A ben tjari kon na krin: „Mi abi foeroe sani ete foe taigi oenoe, ma oenoe no man tjari den now” (Johanes 16:12). Jesus ben taki so srefi taki wan toe sani ensrefi no ben e sabi na a momenti dati. — Mateus 24:36.
20 Jehovah abi foeroe sani foe tjari kon na krin ete. A sa de wan koni sani foe wakti en èn froetrow taki A sa tjari san a abi na prakseri kon na krin te a joisti ten doro gi dati. We kan de seiker taki te a ten foe Jehovah doro, wi sa prisiri foe kisi moro froestan ini den fasi fa en e doe sani. Ija, wi sa kisi pai efoe wi e froetrow dorodoro na ini Jehovah èn na ini na organisâsi di a e gebroiki. Odo 14:26 e gi wi a djaranti: „Ini a frede gi Jehovah wan tranga froetrow de, èn gi den manpikin foe en, wan presi sa de pe den kan lowe go.”
[Foetoewortoe]
a Loekoe De Wachttoren foe 15 augustus 1968, bladzijde 510; 1 juni 1987 bladzijde 30.
San joe e prakseri?
◻ Foe san ede a no de wan koni sani foe gi pasi taki den firi foe wi e meki wi lasi a froetrow di wi abi na ini Jehovah?
◻ San wi kan leri foe na ondrofeni foe Jona?
◻ Foe san ede bijbelstudie nanga a fisiti foe konmakandra de so prenspari?
[Prenki na tapoe bladzijde 16]
Srefi efoe wi lasi wan sma foe wi, tokoe wi kan abi a froetrow taki Jehovah regtfardiki
[Prenki na tapoe bladzijde 18]
Joe de seiker taki Jehovah na a sma di joe e froetrow?