Pristeri na boen njoensoe—Abi moro boen bakapisi foe di joe e arki
1 Foe abi boen bakapisi ini wi diniwroko wi moesoe froestan taki toe sma no de di de a srefi. Iniwan sma abi difrenti ondrofeni na ini a libi, so srefi difrenti afersi nanga winsi foe ensrefi. A tjalensi de foe meki a Kownoekondreboskopoe tron wan persoonlijk sani, dati wani taki meki a sma gi soema wi e preiki si san a boskopoe wani taki gi en leki wan aparti sma. Foe kan doe disi nanga boen bakapisi, wi moesoe arki boen.
2 Foeroe preikiman na wan fasi di e sori taktiek, e meki gebroiki foe aksi ini den bigin wortoe foe den èn disi de wan jepi foe meki na ososma abi prati na a takimakandra. Aksi di e meki kon na doro fa a sma e si sani (standpunt-aksi) èn di no e meki a sma froeleigi, e abi boen bakapisi srefisrefi. Ma te wan ososma e taki, a de wan toemoesi prenspari sani foe wi arki na san a e taki. Arki na wan fasi foe sori lobi gi sma na joe sei èn foe sori respeki, èn na so fasi wi kan kisi wan idea foe san a sma e prakseri. Te wi sabi wan sma en situwâsi, wi kan sori taki wi e firi nanga en, si wisrefi na ini en situwâsi. Dan wi kan prati na trowstoe èn howpoe foe na bijbel nanga en.
FITI JOE SREFI
3 Na apostel Paulus ben gi na tranga: „Studeri fa joe kan taki moro boen nanga ibri sma di joe e miti” (Kol. 4:6, New English Bible). Ala di wi no sabi na fesi san wan sma sa taki soifri, tokoe wi sabi nanga sortoe problema foeroe sma abi foe doe na ini a ten disi. Soboen wi kan ‘studeri’ èn sreka wisrefi a fesi na jejefasi foe piki tapoe difrenti situwâsi.
4 Foe ekempel: kande wi sreka wisrefi foe taki foe na tori grontapoe vrede, ma na ososma e froeteri taki a lasi en wroko. Wi no moesoe abi trobi nanga den wortoe foe en? Seiker a sa de so taki en jeje nanga en ati hebi nanga a aksi fa a kan sorgoe gi en osofamiri. Fa joe ben sa kan satisferi den fanowdoe foe en? Joe ben sa kan sori en taki joe e firi nanga en, taki joe e broko-ede opregti gi en situwâsi. Poti dan na wan switifasi en prakseri tapoe bijbeltekst pe e kon na krin fa Gado tiri sa sorgoe foe nofo wroko èn sa satisferi ala san wi abi fanowdoe. —Jes. 65:17, 21, 22, 24.
5 Kande wi e jere taki no so langa pasa sma ben doe ogridoe nanga a ososma ofoe wan sma foe na osofamiri foe en, ofoe taki wan ofoe tra onregtfardiki sani ben pasa nanga en. Efoe wi e sori taki wi e broko-ede troetroe gi en èn abi persoonlijk belangstelling, dan dati kan meki ini na omstandigheid disi a sma ati safoe, so taki a sa kan foe meki a si taki Jehovah Gado sabi den problema disi di e hati sma, heri boen èn heri esi a sa handri foe poeroe ala gadolowsoe fasi. —Loekoe Taki-go-taki-kon nanga jepi foe den Boekoe, blz. 13, 245-248.
6 Wan takroe matifasi nanga sma de foeroe tron na bakapisi foe takroe communicatie. Te a wan e taki, dan kande a trawan no e poti prakseri troetroe nanga en jeje èn ati na san a e taki. Den sortoe takroe gwenti disi foe arki kan meki aboisi kon efoe oen kan meki okasi foe jepi wan sma lasi gowe. Efoe wi kweki na boen gwenti foe e arki nanga respeki, wi kan pristeri na boen njoensoe nanga moro boen bakapisi, sori a no-gridifasi foe Jehovah na trawan, èn jepi trawan foe kweki wan boen matifasi nanga wi lobi Mekiman èn nanga en pipel.—Jak. 1:9; g75 8/3, blz. 17-19.