Diki go moro dipi na ini na wortoe foe Gado
’Efoe joe e tan soekoe en leki goedoe di kibri, dan joe sa feni na sabi foe Gado.’ — ODO 2:4, 5.
1. San de na troe fonten foe kolokoe èn foe san-ede?
„KOLOKOE a sma de di ben feni koni, èn a sma di e kisi a koni foe si sani, bika foe abi en leki wini, de moro betre leki foe abi solfroe leki wini, èn foe abi en leki wan froktoe, de moro betre leki na gowtoe srefi. A de moro diri leki koraal èn ala tra kefarlek moi sani foe joe no kan kon na en bakafoetoe. Langa foe dé de na ini en reti-anoe . . . a de wan bon foe libi gi den sma di e graboe en èn den di e hori en stéfi, den kan kari kolokoe.” — Odo 3:13-18.
2. Foe san-ede Jehovah Kotoigi de kolokoe ma sortoe rai den e kisi na a ten foe a dopoe foe den?
2 Troe kristen de foetroe kolokoe, dati den ben feni koni. Disi wani taki dati den abi na makti foe gebroiki na sabi foe a Wortoe foe Gado na na actief anbegi foe den na a loesoe foe den aladé problema foe den èn na a teki foe bosroiti di abi foe doe nanga den marki ini a libi. Bifo Jehovah Kotoigi e feni wan sma boen foe teki dopoe, dan ibri di wani teki dopoe den e ondrosoekoe tapoe en fundamenti bijbel sabi nanga jepi foe wan lo aksi di abi wan bepaalde marki. Wan foe den laatste aksi de: „Foe san-ede a sa de toemsi prenspari baka na dopoe foe joe na ini watra foe hori joesrefi na wan boen schema foe persoonlek studie èn teki prati na a diniwroko alaten?” Nanga disi na dopoe sma dati e kisi boen na ini prakseri dati en leki wan oema ofoe wan man no moe libi a tori na den elementaire sani, ma moe tan studeri, èn ’moe go doro foe kon lepi’ (Hebrewsma 6:1). Ma na ala sma e waka na baka na rai disi?
3, 4. (a) San Paulus ben taki foe son kristen na ini Korinte èn na ini Judéa? (b) San gersi de a geval nanga son kristen na ini a ten disi?
3 Na ini en fosi brifi gi den kristensma na ini Korinte na apostel Paulus ben sari dati a no ben kan taki nanga den „leki nanga jeje sma” ma dati a ben moesoe taki nanga den „leki nanga pikinnengre ini Kristus” (1 Korinte 3:1). Na a srefi fasi a ben skrifi kande séker gi kristensma di ben e libi na ini Judéa: „Foe en wi abi foeroe foe taki èn a de moeilek foe ferklari, foe di oen kon de lesi na ini jere. Ija, bika aladi oenoe te joe loekoe en boen ben moe de leriman nanga na ten na ini prakseri, dan wi abi wan sma baka fanowdoe foe leri oenoe foe na bigin den elementaire sani foe den santa taki foe Gado, èn oenoe kon de leki den wan di abi merki fanowdoe, no tranga njanjan. Ma ibriwan sma di e gebroiki merki, no sabi boenboen na wortoe ofoe regtvaardikifasi, bika a de wan pikinnengre.” — Hebrewsma 5:11-13.
4 Na so a gersi toe dati na ini a ten disi son sma de, di te den ben kisi nofo sabi kaba foe gi densrefi abra na Jehovah, nanga na howpoe foe libi foe tégo na ini na paradijs, no e kweki serjoesoe studie-gwenti foe na heri langa pisten a den fesi. Den e denki kande dati den sabi nofo kaba foe ’jepi densrefi’ foe taki en na jejefasi. Den no e waka psa na „merki”-stadium. Paulus e taki nanga na bradi kanti foe en mofo dati den sortoe sma dati no sabi nofo na wortoe foe regtvaardikifasi, dati wani taki dati den no gwenti foe gebroiki „na wortoe foe regtvaardikifasi” foe ondrosoekoe sani. Paulus e taki moro fara: „Ma tranga njanjan de gi lepl sma, na den di nanga a gebroiki ben oefen na koni foe den foe si sani foe si boen èn ogri. — Hebrewsma 5:14.
„Tranga njanjan” fanowdoe foe gro
5, 6. (a) Fa a de nanga son sma di de jari kaba na ini na waarheid, èn foe san-ede disi de abnormaal? (b) San Paulus ben taki gi den sortoe sma disi, èn san den moe doe soboen?
5 Omeni jari kaba joe de wan diensknegti foe Gado di gi ensrefi abra? Go prakseri dan pikinso foe na jeje gro foe joe na ini den jari dati. Nanga jepi foe na bijbel joe man soso foe ferklari den fundamenti waarheid, „den elementaire sani foe den santa taki foe Gado”? Wantoe sma di foe tin ofoe twenti jari kaba e waka na kristen pasi, de te now ete na ini na „merki”-stadium. Fa den sma disi ben sa prakseri efoe wan pikin foe tin jari ofoe wan man ofoe oema foe twenti jari te now ete ben e kisi njanjan nanga soigi-batra? Dati no boo de wan ongewoon sani? Na gro foe sowan sma no ben o tapoe nanga sowan merki njanjan? Kande a man ofoe a oema dati ben sa tan a libi, ma a no boo de wan tranga èn gesontoe bigisma. Na so a de ooktoe na jejefasi.
6 Foe san-ede meki son sma di de jari kaba wan kristen no tranga nofo na jejefasi foe abi wan actief prati na a jepi foe den normaal „pikinnengre”, dati wani taki den sma di net ete ben teki na sé foe Jehovah? Den sma di no ben go na fesi, jari langa ben kisi ten nanga prakseri foe kristen owroeman nanga tra lepi sma. Tokoe soleki Paulus e taki, te joe e loekoe en boen, densrefi „moe de leriman nanga a ten ini prakseri”. Foe tron leriman, dan den no moe tan na a „merki”-njanjan, ma gwenti foe njan „tranga njanjan”. Fa den kan doe disi? — Hebrewsma 5:12.
7. Na soema „tranga njanjan” e fiti leki fa Hebrewsma 5:14 taki èn fa wan kristen e doro na marki dati?
7 Paulus e taki dati ’tranga njanjan de foe lepi sma’, èn a e kari den leki sma „di nanga gebroiki foe a koni foe den foe si sani ben oefen foe si boen èn ogri”. Nanga tra wortoe, den sma di e meki en wan gwenti foe gebroiki na sabi foe a Wortoe foe Gado di den abi foe si boen èn ogri, safrisafri sa oefen den koni foe den foe si sani èn kisi kristen lepifasi. Den sa gwenti foe gebroiki „a wortoe foe regtvaardikifasi” foe ondrosoekoe sani èn na so fasi foe si san boen èn san ogri na moreel, jeje èn srefi skinfasi. Foe di den e poti na ini den libi san den e leri, meki den no sa de moro langa „sma di no sabi boenboen a wortoe foe regtvaardiki fasi”. Den sa tron „lepi sma”, di „tranga njanjan de foe den”. — Hebrewsma 5:13, 14.
Kweki boen „njanjangwenti”
8. Fa wan kristen ben sa kan hori ensrefi na wan „merki”-dieet, ma fa a kan kenki en jeje „njanjangwenti”?
8 Siki sma di wan langa ten ben hori densrefi na wan merki-njanjan, moesoe gwenti a skin foe den baka foe njan tranga njanjan. Na so ooktoe den di ben kweki a gwenti foe njan ’wan pikin mofo’ foe na jeje njanjan di a „getrow èn koni srafoe” ben gi ’baka di den loekoe a njan finfini’, aladi den heri boen mofo njanjan di e aksi moro „foe kaw” (denki- nanga ondrosoekoewroko), efoe joe loekoe en boen e libi den na a lanki foe a preti foe den, moesoe doe moeiti foe kweki boen jeje „njanjangwenti”. Den sa moe wiki ’na koni foe den foe denki krin’, èn ’span densrefi krakti’. — Mattéus 24:45; 2 Petrus 3:1, 2; Lukas 13:24.
9. San kan de wan jepi gi wan sma di ben lasi en apeteiti?
9 Dri sani kan jepi wan sma di ben siki foe kisi logtoe baka na ini tranga, gesontoe njanjan: (1) wan joisti réde, dati wani taki na lostoe foe de gesontoe èn tranga baka. (2) switi njanjan di e poti na tapoe tafra tapoe geregelde ten èn (3) nofo fris loktoe nanga boewégi foe skin. Fa den punt disi kan jepi wan sma di ben lasi a lostoe foe en foe njan na ini a tori foe den moro dipi sani foe a wortoe foe Gado?
10. Sortoe joisti réde moe boewégi wi foe meki a sabi foe wi foe a Wortoe foe Gado kon moro foeroe?
10 Ibriwan sma di ben gi en libi abra na Jehovah, abi wan krakti réde foe meki en sabi foe a Wortoe foe Gado kon moro foeroe. Nanga a lobi foe wi gi Jehovah wi e kisi na tranga foe leri sabi en wondroe égifasi, en wani nanga en prakseri. Disi e aksi wan dipi studie nanga go prakseri sani dipi (Psalm 1:1, 2; 119:97). Boiti foe dati na howpoe foe wi foe libi foe tégo na tapoe a paradijs grontapoe foe Gado e anga foe na sani disi ofoe wi ’e teki alaten na ini wi sabi foe na wen enkri troe Gado èn foe en Manpikin, Jezus Kristus (Johannes 17:3). Ma na lostoe foe wi gi tégo libi no moesoe de wi moro prenspari réde foe studeri den Boekoe. Dati ben de na fowtoe di son djoe di no ben tan getrow ben meki. A moro prenspari réde foe san-ede wi ’e ondrosoekoe den Boekoe’ moe de lobi gi Gado èn na winsi foe doe en wani. — Johannes 5:39-42; Psalm 143:10.
11. Fa wi e kisi tapoe gerelde ten switi jeje njanjan tapoe tafra?
11 Na switi jeje njanjan di de pasa marki èn di „na getrow èn koni srafoe” e poti a tafra „na a reti ten”, moesoe boewégi wi alamala foe sori wi warderi foe di wi e njan boen dorodoro foe den boen sani di gi (Mattéüs 24:45). Wi moesoe kweki boen „njanjangwenti” foe di wi e poti nofo ten a wan sé foe lési èn foe studeri ala na heri boen materiaal di e tjari kon a doro na ini den boekoe èn den tijdschrift foe na Wachttoren Genootschap. Tapoe geregelde ten jeje njanjan e poti na tafra na tapoe den féfi wiki komakandra di e orga na a heri grontapoe na ini den gemeente foe Jehovah Kotoigi. Joe de na tapoe den komakandra disi srekasreka foe teki na ini joe na njanjan di poti a tafra?
12. (a) San de ete wan fasi foe kisi moro jeje apeteiti? (b) San wi kan aksi wisrefi soboen?
12 Lobi gi Gado èn lobi gi den sma na joe sé moe poesoe joe foe studeri en wortoe (Lukas 10:27). Wan sma di lasi en letterlek apeteit foe njan, kan njan boen foe na frisse loktoe nanga boewégi foe en skin. Na so a sa de ooktoe wan jepi gi wan kristen di wani kweki wan lostoe gi „tranga njanjan” efoe a e hari go na ini na prékiwroko èn e gebroiki na sabi foe panja na „boen njoensoe disi foe na Kownoekondre” èn foe meki „discipel foe sma na ini ala naatsi” (Mattéüs 24:14; 28:19, 20). Prakseri dati Paulus ben taki gi den di ben tron ’leki sma di abi merki fanowdoe’ — na ini jejefasi de soboen pikinnengre — dati „te joe loekoe en boen den moe de leriman nanga a ten ini prakseri” (Hebrewsma 5:12). Fa a de nanga joe te joe sa loekoe a ten di joe de wan troe kristen? Brada, joe ben go a so wan fasi na fesi dati den kan gebroiki joe leki „leriman” na ini na veld, èn kande ooktoe leki owroeman na ini na gemeente? Èn joe sisa, joe man foe hori bijbelstudie di e bow sma bribi na ini den oso foe sma di e sori belangstelling gi na waarheid foe Gado, ofoe kande foe jepi kristen sisa na ini na kotoigiwroko?
Meki studie de wan prisiri
13. San de a difrenti a mindri lési nanga studeri?
13 Sma taki dati lési de wan prisiri, ala di studeri na wan wroko. Ini disi pikinso waarheid de na ini. Foeroe lési foe sani di e bow wan sma kan de na a fasi foe wan switi teki-bro. San de foe eksempre moro switi leki foe sidon wan ofoe toe joeroe ini wan makriki houding èn lési wan tori ini na Jariboekoe foe Jehovah Kotoigi ofoe wan uitgave foe na tijdschrift Ontwaakt!? Ma studie wani taki wroko. Wan wortoeboekoe e taki: „Studie abi na ini en wan poti foe joe prakseri sondro foe stop na tapoe wan bepaalde marki nanga foe loekoe boen a so wan fasi a den finifini pisi dati na tjans de bigi dati ala mogelekheid, toepassing, variatie ofoe relatie foe san e studeer e kon a krin.” Ija, studie e aksi moeiti. Ma net soleki ibri wroko di joe e doe boen, e gi satisfaksi èn kan pai, na so studie kan de switi èn pai na jejefasi. A de ini a belang foe wi foe doe moeiti foe dati. Tapoe sortoe fasi?
14. San joe sa doe kande foe meki a persoonlek studie foe joe kon moro switi èn moro boen?
14 Efoe studie wani de switi èn troetroe boen, dan nofo ten moe poti go na ini, Efoe studie abi na ini „wan poti foe joe prakseri sondro foe stop tapoe wan bepaalde marki”, èn „loekoe boen na den finifini pisi”, o foeroe tron joe kan taki dan na ini ala eerlekheid dati joe ben studeri joe Wachttoren ofoe na boekoe di joe e gebroiki na tapoe joe boekoestudie troetroe? A no ben sa de moro na ini akroederi nanga na waarheid foe taki dati joe nofotron e fré psa na studie-materiaal èn es’esi e strepi na piki na tapoe den aksi sondro foe joe loekoe troetroe tapoe den finifinipisi èn den réde foe den ferklari disi ? Efoe disi de nanga joe so, dan kande a de séker dati joe moe ’bai na joisti ten’ leki fosi stap foe meki joe jeje njanjan gwenti kon moro boen (Efese 5:15-17). Disi kan wani taki dati joe moe teki ten foe tra activiteit di no de so prenspari. Ma kande joe sa ferwondroe o switi studie kan tron efoe joe abi na ten foe meki a materiaal kisi en reti na presi foe fré pasa en.
15. San de moro fanowdoe ete, efoe studie wani de switi èn tjari boen kon na jejefasi?
15 Wan sani di de krosbé nanga na sani foe ten de na afersi foe begi. A blesi foe Jehovah na wan sani di wi no kan misi, efoe wi studie wani tjari boen kon na jejefasi. Joe moe begi na ini na nen foe Jezus na Jehovah èn aksi en efoe a wani opo wi jeje nanga wi ati èn meki den wani foe teki troetroe den waarheid di o studeer. O foeroe tron a pasa dati joe ben moe go sidon es’esi foe sreka joe srefi gi wan komakandra èn dati bakaten fosi joe ben kon ferstan dati joe ben frigiti foe aksi Jehovah blesi èn foe koni foe poti san joe ben leri na ini joe aladé libi? Foe san-ede joe boo libi a jepi foe Jehovah efoe joe ben a foe begi soso foe dati? — Jakobus 1:5-7.
Diki moro dipi
16. San wi, ini akroederi nanga na thema-tekst foe a studie disi moe doe foe feni sbi, koni foe si sani èn ferstan?
16 Na ini Odo 2:4, 5 tanapoe: „Efoe joe tan soekoe en leki goedoe di kibri, dan joe sa feni na sabi foe Gado.” Na ini na kontekst foe na pisi dati den e taki foe na fanowdoe foe wan ondrosoekoe foe Jehovah „Wortoe”, „gebod”, „koni”. „na koni foe si sani” nanga „ferstan”. Na soekoe foe goedoe e aksi moeiti nanga hori doro. A e aksi foeroe wroko foe diki. A srefi de so nanga a soekoe foe „na sabi foe Gado”, „na koni foe si sani” èn nanga „ferstan”. Ooktoe dati e aksi foeroe wroko foe diki, ofoe sa go doro te ondro na tap’sé foe san de foe si. No denki dati a nofo foe studeri a Wortoe foe Gado frafra.
17. San den Boekoe e taki foe Jehovah prakseri, èn foe sortoe sani foe dat’ede wi moe de nanga tangi?
17 Wan psalmsingiman ben bari taki: „O bigi den wroko foe joe de, o Jehovah! Den prakseri foe joe dipi srefsrefi” (Psalm 92:5). Na apostel Paulus ben skrifi nanga foeroe ferwondroe: „O na dipi foe Gado goedoe èn koni èn sabi” (Romeini 11:33). Na ini wan tra brifi a ben taki foe den „dipi sani foe Gado” (1 Korinte 2:10). Soleki Paulus e ferklari, dan Gado e tjari den sortoe dipi sani disi kon a krin „nanga jepi foe en jeje” ofoe wroko krakti, di wan bigi pisi e wroko na tapoe den salfoe kristen di Kristus Jezus ben poti foe gi jeje njanjan. Wi moe de troetroe nanga tangi gi na jeje diki-wroko di na „srafoe”-klasse e doe foe gi wi wan moro krin loekoe na ini „den kibri dipi presi foe den prakseri foe Gado”. — 1 Korinte 2:10, Today’s English Version.
18. Fa ibri kristen kan diki go moro dipi na ini a Wortoe foe Gado, èn sortoe spesroetoe wrokosani foe diki de gi wi?
18 Ma disi no e poeroe foe ibri aparti kristen na frantwortoe foe diki moro dipi na ini a Wortoe foe Gado foe ferstan na troetroe dipi foe den prakseri di skrifi dape. Disi wani taki dati wi moe soekoe den tekst di no skrifi helemaal uit. A wani taki dati wi moe lési den voetnoot na ini den Wachttoren artikel di e sori sontron na lésiman na wan moro owroe boekoe pe wan moro krin uitleg e gi foe wan bepaalde pisi ofoe profétitori. A e aksi dati wi denki moro dipi èn doe moeiti foe loekoe den moro owroe boekoe dati èn moro fara foe studeri den bladzijde di kari. A wani taki dati wi e meki gebroiki dorodoro foe den gespecialiseerde bijbelstudiejepisani di na „Srafoe”-klasse ini den jari di pasa ben poti gi wi soleki den Ingrisi Index jaargang (Ofoe na ini Bakratongo den index na bakasé foe den boekoe èn na ini den uitgave foe 15 nanga 22 december foe Na Wachttoren nanga Ontwaakt!), concordantie, Jepi foe ferstan na bijbel èn „Ala den boekoe Gado ben meki den skrifi èn den de boen.” Ija, kristensma de srekasreka nanga toemsi boen wrokosani foe diki, èn no so langa pasa kaba den ben kisi a tapoe na njoen Ingrisi-verwijsbijbel, di bakaten sa de foe kisi na ini wantoe tra tongo. Meki wi meki wan boen gebroiki foe den wrokosani disi.
Studeri nanga wan marki
19. Sortoe wortoe leki wan warskow de prenspari ini a tori foe sabi?
19 Na prakseri foe na diki go moro dipi na ini a Wortoe foe Gado, no de dati wi o go firi wisrefi moro hé leki wi brada nanga sisa ofoe dati wi o go meki bigi nanga wi sabi. Disi joe kan si nofotron na sma foe na grontapoe. Te joe loekoe en boen dan san Paulus ben skrifi de ooktoe troe: „Sabi e meki wan sma meki bigi, ma lobi e bow” (1 Korinte 8:1). Lobi sa meki nanga sakafasi wi e gebroiki wi sabi na ini na prékiwroko èn na ini na meki foe discipel èn tapoe wan bescheidenfasi jepi na jeje waarde foe kristen komakandra.
20. Sortoe fermane Paulus e gi na ini disi?
20 Meki wi ’no de moro langa pikinnengre’, ma „gro na ini ala sani na ini en di de na ede, Kristus” (Efese 4:13-15). ’Meki wi go doro foe kon lepi’ (Hebrewsma 6:1). Meki wi de lepi sma, di man foe teki na ini wi „tranga njanjan”, sodati wi sa kon de tranga na jejefasi èn den kan gebroiki wi na ini na kristen gemeente. Ma disi wani taki moro leki teki sabi na ini wi nanga jepi foe studie. A e aksi dati nanga foeroe warderi wi gi wisrefi njanjan nanga den wortoe di komoto foe Jehovah ofoe di tjari kon na doro na ini boekoe, san wi sa go loekoe na ini na artikel die kon. — Psalm 110:1; Jesaja 56:8; 66:2.
Wan sani foe jepi wi foe memre
◻ Foe san-ede meki son sma na jejefasi e tan „pikinnengre”?
◻ San kan jepi wan sma foe gro kon lepi?
◻ Fa wi kan kweki boen jeje „njanjangwenti”?
◻ San kan meki wi persoonlek studie kon moro switi?
◻ Foe san-ede a de fanowdoe foe diki go moro dipi na ini a Wortoe foe Gado?