Fa foe kisi howpoe te joe lasi-ati
PRAKSERI taki joe ben sa abi den ondrofeni di e kon now: Ala den materia goedoe foe joe lasi gowe, èn libi joe sondro noti. Den pikin foe joe — a prisiri na ini joe libi — dede. A trowpatna foe joe no e gi joe no wan deki-ati. A gosontoe foe joe kon takroe srefisrefi. Ibri dei na wan tesi foe hebi pen.
Efoe dati ben kon de a situwâsi na ini joe libi, joe ben kan feni wan reide foe tan na libi ete? Noso joe ben sa lasi-ati?
A sari situwâsi dati di wi ben kari didjonsro ben de a troetroe ondrofeni na ini a libi foe Job, wan man di ben libi na ini bijbel ten (Job, kapitel 1, 2). Di Job ben brokosaka srefisrefi, a ben kragi: „Mi sili e firi tegoe srefisrefi gi a libi foe mi.” A ben sa wani dede foe kisi froelekti (Job 10:1; 14:13). Ma ala di a ben njan pina kefalek, tokoe Job ben tan hori en soifri retifasi na Gado. Foe dati ede, Jehovah „ben blesi a kaba foe Job baka ten moro leki na ini a bigin foe en”. Na so, a ben dede na ini vrede, „owroe èn tevrede nanga den dei foe en”. — Job 42:12, 17.
Job ben poti wan eksempre foe horidoro, di sma e prèise te now ete. Den tesi foe en ben meki a persoonlijkheid foe en kon moro boen èn ben gi tra sma deki-ati foe doe boen sani (Jakobus 5:10, 11). Ma a moro prenspari sani, na taki a soifri retifasi foe Job di no ben seki, ben prisiri na ati foe Jehovah (Odo 27:11). Na so, wan takroe ondrofeni foe hebi pen, te foe kaba ben kon tron wan bigi wini gi gadofasi, bribi, èn soifri retifasi di ben tjari blesi gi Job èn gi ala den sma di kisi deki-ati foe na eksempre foe en.
Howpoe ala di difrenti tesi de
Kande joe e ondrofeni den srefi tesi leki den wan di Job ben ondrofeni. A lasi di joe lasi wan lobiwan, kande broko joe na emotioneel sei. Serjoesoe siki kande meki taki joe feni taki a de wan hebi tesi foe de na libi. Kande a e gersi taki a heri fasi fa joe e libi broko na pisipisi, bika foe wan brokotrow di e gi joe sari. A kisi di joe kisi lasi na ekonomia sei, kande meki joe no abi no wan goedoe. Kande ogri-ati gensman foe a troe anbegi e froefolgoe joe na wan ogri-ati fasi. A feti di joe e feti foe kakafoetoe gi den tesi foe joe, kande e meki joe firi taki howpoe no de gi a tamara foe joe. — 1 Petrus 1:6.
Na presi taki joe e lasi-ati, aksi joesrefi: ’Foe san ede mi e njan pina?’ Joe e njan pina bika joe e libi na ini wan grontapoe di e „didon na ini a makti foe na ogriwan”, Satan Didibri (1 Johanes 5:19). Leki wan bakapisi foe dati, ala sma e njan pina. Na wán noso tra fasi, wi alamala e firi a feantifasi di Didibri e meki sma abi gi a Kownoekondre boskopoe, den takroe sani di tra sma e taki, noso den kefalek ogri sani di sma e doe foe di den e tjari densrefi na wan godelowsoe fasi èn di de na ala sei na ini den „moeilek ten” disi. — 2 Timoteus 3:1-5.
Efoe wan sari sani pasa na ini joe libi, dan kande joe de wan sma di ben abi foe doe nanga „ten nanga sani di e pasa èn di sma no sabi na fesi” (Preikiman 9:11). Na a tra sei, sani no e go boen sontron na ini a libi bika foe den eigi sondoefasi foe wi nanga san wi gebore (Romesma 5:12). Srefi efoe joe meki wan serjoesoe fowtoe, ma ben abi berow èn soekoe jepi na jeje sei, no firi taki Gado gowe libi joe (Psalm 103:10-14; Jakobus 5:13-15). A e broko en ede nanga wi, moro leki iniwan tra sma (1 Petrus 5:6, 7). Joe kan abi na overtoigi taki „Jehovah de krosibei foe den wan di broko na ati; èn a e froeloesoe den wan di masi na ini jeje” (Psalm 34:18). Awansi o sari noso o serjoesoe a tesi foe joe de kande, Jehovah kan gi joe a koni foe man handri nanga a tesi (Jakobus 1:5-8). Hori ala ten na prakseri taki Jehovah kan dresi ala soro. Te a feni joe boen, dan noti kan tapoe joe foe kisi a prijs foe libi. — Romesma 8:38, 39.
Tesi kan tjari wan boen kon?
Wan owroe odo e taki: „Ala ogri e tjari wan boen.” Dati na wan makriki fasi foe taki dati awansi o takroe sani kan tron, ala ten joe kan feni wan reide foe abi howpoe. A marki na baka ala sani di skrifi na ini Gado Wortoe, na taki „wi ben sa abi howpoe” (Romesma 15:4). Awansi o serjoesoe joe situwâsi de, den pramisi nanga den gronprakseri na ini bijbel kan gi joe prisiri nanga howpoe baka.
Den Boekoe foe bijbel e sori taki „banawtoe de gi wan sjatoe pisi ten nomo èn lekti” te joe teki dati gersi den têgo blesi di pramisi gi den sma di lobi Gado (2 Korentesma 4:16-18). Bijbel e sori so srefi taki den eigifasi foe Gado di kweki ala di tesi de, abi moro foeroe waarde leki a pôpi di wan sma pôpi noso a goedoe di wan sma goedoe na materia sei (1 Johanes 2:15-17). So boen, srefi a njan di wan sma e njan pina, kan tjari winimarki kon (Hebrewsma 5:8). Foe taki en leti, te joe e doe san joe leri ala di joe de na ini tesi, dan dati kan tjari blesi kon gi joe di joe no ben froewakti.
Wan moeilek tesi kan meki joe kon moro safoe. Kande joe e erken taki fositen joe ben abi wan eigifasi di ben froeferi tra sma èn ben gens joe so srefi foe gro na jejefasi. Kande a ben de a froetrow di joe ben froetrow toemoesi tapoe joesrefi. Baka di wan rampoe ben naki joe, kande joe kon froestan wantronso o swaki joe de èn o foeroe joe abi tra sma fanowdoe. Efoe a tesi foe joe leri joe a lès dati èn joe tjari kenki kon di ben de fanowdoe, dan a ben abi winimarki gi joe.
Fa a de te sma ben feni en moeilek fosi foe abi demakandra nanga joe, bika joe no ben man basi joe jeje? Kande disi ben gi joe banawtoe di abi foe doe nanga joe gosontoe (Odo 14:29, 30). Ma now a kan, taki a situwâsi de moro betre bika joe e froetrow tapoe a jeje foe Gado foe jepi joe foe man dwengi joesrefi. — Galasiasma 5:22, 23.
Soleki tra sma, kande wan ten joe no ben abi firi gi tra sma foe man sori sari-ati gi sma di meki fowtoe. Ma efoe joesrefi ben kon na ini wan situwâsi pe joe ben abi sari-ati foe sma fanowdoe, dan a kan taki now joe sa wani gi moro foeroe sari-ati na tra sma. A switi firi di sma ben abi gi joe, a broko di den ben broko den ede gi joe èn a sari-ati di den ben abi gi joe, meki joe kon froestan taki joe moesoe sori den srefi eigifasi gi den sma di doe ogri èn di abi berow. Efoe a sari firi foe joe boeweigi joe foe kenki den swakifasi disi na ini joe persoonlijkheid, dan disi na wán winimarki di joe teki foe na ondrofeni foe joe. Joe leri taki „sari-ati e breiti pasa marki foe di a wini kroetoe”. — Jakobus 2:13; Mateus 5:7.
Fa a de te piri-ai di joe kisi foe a kresten gemeente meki joe lasi den grani di joe ben lobi èn a lespeki di joe ben abi foe tra sma? No lasi-ati. Piri-ai e jepi foe hori a gemeente krin, ma den marki foe en na so srefi foe meki a sma di doe ogri, kon boen baka na jejefasi. Wi moesoe erken taki „no wan piri-ai e gi prisiri na a ten dati, ma sari; ma baka ten, gi den wan di kisi leri foe en a e tjari switi froktoe, namkoe regtfardikifasi” (Hebrewsma 12:11). Ala di piri-ai kan de wan bigi slag, a no e meki wan sma di abi sakafasi èn di abi berow, tan sondro howpoe. Kownoe David foe Israèl foe owroeten ben kisi serjoesoe piri-ai gi ogridoe, ma a ben abi berow èn te foe kaba, a ben kisi spesroetoe prèise leki wan man di abi wan toemoesi aparti bribi. — 2 Samuèl 12:7-12; Psalm 32:5; Hebrewsma 11:32-34.
Wan tesi ben sa kan abi wan bigi krakti na tapoe a fasi fa joe ben prakseri foe sani. Kande fosi joe poti joe prakseri nomo na tapoe materia marki di joe wani doro èn na tapoe sani di joe e doe èn di ben gi joe nen na sma èn wan sociaal posisi na ini a grontapoe disi. Kande wan tesi di abi foe doe nanga a lasi di joe ben lasi moni noso sani na materia sei, poti den prakseri foe joe na tapoe moro prenspari sani. (Teki gersi Filipisma 1:10.) Now joe e froestan taki markitiki na jejefasi èn marki di joe kan doro na ini santa diniwroko, na den wan-enkri sani di kan tjari troetroe prisiri èn têgo satisfaksi.
Froetrow tapoe Jehovah
Te joe e doe santa diniwroko gi Jehovah, dan dati kan abi leki bakapisi taki den sma di e gens joe kresten bribi, kan froefolgoe joe èn joe kan njan pina foe den ede. Joe kan firi kwinsi bika foe a tesi disi, ma winimarki kan kon foe dati. A tesi disi kan tranga a bribi foe joe. Boiti dati, tra sma di e ondrofeni froefolgoe kan kisi deki-ati èn krakti te den e si taki joe e horidoro. Sma di e si a boen fasi fa joe e tjari joesrefi, kan kisi deki-ati foe gi Gado glori. Srefi den gensman foe joe kan kisi sjen èn kan erken den boen wroko foe joe! — 1 Petrus 2:12; 3:16.
Foe no lasi-ati te joe kisi froefolgoe, joe moesoe froetrow tapoe Jehovah. En Wortoe e sori taki froelekti foe wan tesi seiker sa kon, ma kande a no e doro so esi leki joe ben sa wani dati. Disiten, „no tapoe foe doe boen” (2 Tesalonikasma 3:13). Tan soekoe fasi foe kakafoetoe gi den tesi èn foe horidoro. Srefi te a gersi taki howpoe no de, „trowe joe hebi na tapoe Jehovah srefi, èn ensrefi sa horibaka gi joe. Noiti a sa meki taki a regtfardikiwan e degedege” (Psalm 55:22). Na presi taki joe e firi toemoesi foeroe sari nanga joesrefi, prakseri fa a de wan blesi gi joe foe sabi Jehovah, foe de na mindri en pipel, èn foe abi a howpoe foe libi foe têgo. — Johanes 3:16, 36.
Hori joe prakseri na tapoe den moro prenspari sani. Taki nanga Jehovah ibri dei na ini begi, èn aksi en foe kisi krakti foe horidoro (Filipisma 4:6, 7, 13). Poeroe ibri prakseri di joe abi foe teki refensi na tapoe den sma di e meki joe e njan pina. Libi den afersi ini Jehovah anoe (Romesma 12:19). Tan soekoe fasi foe meki joe persoonlijkheid kon moro boen, ala di joe e kweki kresten eigifasi (2 Petrus 1:5-8). Warderi ibri sani di tra sma e doe gi joe, so srefi den owroeman di e sorgoe nanga lobi gi den sani di joe abi fanowdoe na jejefasi (Hebrewsma 13:7, 17). Tan getrow na Gado, èn hori joe ai na tapoe a prijs foe kisi libi, nanga na overtoigi taki srefi dede no kan poeroe dati foe joe. — Johanes 5:28, 29; 17:3.
Efoe now joe e ondrofeni foeroe sari noso hebi tesi, „froetrow tapoe Jehovah nanga joe heri ati”, èn bogobogo prisiri, te foe kaba, sa poeroe a sari èn den problema foe joe (Odo 3:5, 6; Johanes 16:20). Sari sa meki presi gi kolokoe te Gado sa blesi joe neleki fa a ben blesi Job. A disiten pina di joe e njan na noti te joe teki en gersi nanga a boen paiman foe joe. (Teki gersi Romesma 8:18.) A getrowfasi fa joe e horidoro kan gi tra sma deki-ati èn kan jepi joe foe kweki moi kresten eigifasi di e gi joe „a njoen persoonlijkheid” (Efeisesma 4:23, 24; Kolosesma 3:10, 12-14). We dan, teki deki-ati foe a koni rai foe na apostel Petrus: „Meki so srefi den sma di e njan pina akroederi a wani foe Gado, tan gi den sili na wan getrow Kriaman, ala di den e doe boen.” — 1 Petrus 4:19.
[Prenki na tapoe bladzijde 23]
De neleki Job. Noiti no lasi howpoe
[Prenki na tapoe bladzijde 24]
Froetrow tapoe Jehovah nanga joe heri ati