Pôti, ma tokoe goedoe — Fa dati kan?
Foeroe jarihondro pasa, wan koni man ben begi Gado taki a no ben sa kon pôti. Foe san ede a ben aksi so wan sani? Bika a ben frede taki te a ben pôti, dan dati ben sa kan meki a abi wan fasi foe denki noso foe doe sani, di ben kan de wan kefar gi a matifasi di a abi nanga Gado. Disi de krin foe si na den wortoe foe en: „Meki mi njan a njanjan di poti gi mi . . . taki mi no kon pôti èn mi e foefoeroe troetroe èn e pori a nen foe mi Gado.” — ODO 30:8, 9.
DATI wani taki dati wan pôti sma no man dini Gado na wan getrow fasi? Kwetikweti! Na ini a heri historia, boen foeroe foetoeboi foe Jehovah Gado ben tan hori den soifri retifasi na en ala di den ben abi den problema di pôtifasi e tjari kon. Foe en sei, Jehovah lobi den sma di e froetrow na en tapoe èn a e sorgoe gi den.
Den getrow sma foe owroeten
Na apostel Paulus srefi ben abi sani fanowdoe son tron (2 Korentesma 6:3, 4). A ben taki so srefi foe wan ’bigi wolkoe’ foe getrow kotoigi bifo a ten foe den kresten, di wan toe foe den „ben waka na ini skapoeskin, na ini krabitaskin, ala di den ben de na nowtoe . . . Den ben wakawaka na ini woestijngron èn na tapoe bergi èn na ini ston-olo èn na ini olo na ondrogron”. — Hebrewsma 11:37, 38; 12:1.
Wán foe den getrow sma disi ben de a profeiti Elia. Na ini wan dreiten di ben tan dri nanga afoe jari langa, Jehovah ben gi en njanjan doronomo. A fosi leisi, Gado ben meki den blaka fowroe tjari brede nanga meti gi a profeiti (1 Kownoe 17:2-6). Baka ten, na wan wondroe fasi Jehovah ben meki wan weduwe ben tan abi blon nanga oli, di a weduwe ben gebroiki foe sorgoe gi Elia (1 Kownoe 17:8-16). A njanjan ben eenvoudig srefisrefi, ma a ben tan hori a profeiti, na oema, nanga en manpikin na libi.
Na a srefi fasi Jehovah ben horibaka gi a getrow profeiti Jeremia na ini moeilek ekonomia ten. Jeremia ben tan na libi na a ten di Babilon ben lontoe Jerusalem, di sma ben moesoe „njan brede di den ben wegi èn nanga serjoesoe broko-ede (Esekièl 4:16). Te foe kaba, na angriten na ini a foto ben kon so takroe, taki son oema ben njan den eigi pikin foe den (Kragisingi 2:20). Ala di Jeremia ben de na strafoe foe di a ben preiki sondro foe frede, tokoe Jehovah ben sorgoe taki sma ben gi en „wan lontoe brede” ibri dei „te leki ala brede ben kaba na ini a foto”. — Jeremia 37:21.
So boen, Jeremia, neleki Elia, ben abi pikinso njanjan nomo. Den Boekoe foe bijbel no e froeteri wi san Jeremia ben njan noso omeni tron a ben njan na baka di Jerusalem no ben abi brede moro. Tokoe, wi sabi taki Jehovah ben horibaka gi en èn taki a ben libi pasa a kefalek ogri angriten dati.
Na ini a ten disi, pôtifasi de na ibri pisi foe grontapoe. Soleki fa den Verenigde Nâsi e taki, a moro bigi groepoe foe pôti sma de foe feni na ini Afrika. Wan njoensoe di den VN ben sreka gi a media, ben taki na ini 1996: „No moro mendri leki afoe foe ala den sma foe Afrika pôti.” Ala di na ekonomia situwâsi e kon takroe moro nanga moro, tokoe moro nanga moro sma foe Afrika e fiti bijbel gronprakseri na ini den libi èn e dini Gado na wan getrow fasi, nanga a froetrow taki a sa horibaka gi den. Loekoe wan toe eksempre foe wan pisi foe a grontapoe foe wi di lai nanga problema.
Tan eerlijk
Michael,a di e libi na ini Nigeria, na wan gronman di abi siksi pikin di a moesoe sorgoe. „A de moeilek foe de eerlijk te joe no abi moni foe sorgoe gi joe osofamiri”, a e taki. „Ma te mi e kisi tesi foe no de eerlijk, dan mi e memre misrefi foe Efeisesma 4:28, di e taki: ’Meki a sma di e foefoeroe, no foefoeroe moro, ma na presi foe dati meki a go wroko tranga, foe di a e doe boen wroko nanga en anoe.’ Foe dati ede, te mi e kisi tesi, dan mi e aksi misrefi: ’Mi wroko gi a moni disi?’”
„Foe eksempre”, na so Michael e taki moro fara, „di mi ben e waka wan dei, mi ben si wan tas fadon foe wan motrofiets. Mi no ben man stòp a sma di ben rèi a brom, èn foe dati ede mi ben teki a tas èn ben si taki a ben foeroe nanga moni! Mi ben feni a sma di ben abi a tas foe di mi ben gebroiki a nen foe en di ben de na ini a tas, èn mi ben tjari a tas baka na en.”
Feti nanga depressie
Wan man na ini Noord-Afrika ben taki: „Pôtifasi de [neleki] te wan sma fasi na ini wan dipi olo, ma tokoe a man si a leti èn e si sma e waka fri, ma a no abi a sten foe bari kari foe kisi jepi noso foe aksi wan trapoe so taki a kan kren komoto go na doro.” A no de foe froewondroe taki pôtifasi nofotron e tjari depressie nanga broeja firi kon! Srefi foetoeboi foe Gado kan si den goedoe foe tra sma èn kan bigin denki taki a no warti srefisrefi foe libi na ini soifri retifasi. (Teki gersi Psalm 73:2-13.) Fa wi kan wini den sortoe firi disi?
Peter, wan man foe West-Afrika, ben de nanga pensjoen na baka di a ben wroko 19 jari na lanti. Now a e libi soso foe wan pikin pensjoen. „Te mi e firi lasi-ati”, na so Peter e taki, „dan mi e memre misrefi foe den sani di mi leisi na ini bijbel èn na ini den poeblikâsi foe a Waktitoren Genootschap. Na owroe seti foe sani disi de foe pasa gowe heri esi, èn wi e froewakti wan moro betre sistema.”
„Mi e prakseri toe foe 1 Petrus 5:9, di e taki: ’Kakafoetoe gi [Satan], hori fasti na a bribi, foe di oenoe sabi taki den srefi sani disi, e miti a heri libimakandra foe oen brada na grontapoe, leki wan fasi foe kisi pina.’ So boen, mi a no a wan-enkri sma di abi problema. Den froemane disi e jepi mi foe poeroe den prakseri di e meki mi firi lasi-ati èn di e meki mi de depressief.”
„Boiti dati”, Petrus e taki moro fara, „Jesus ben doe foeroe wondroe di a ben de na grontapoe, ma a no ben meki no wan sma kon goedoe. Foe san ede mi moesoe froewakti taki a sa meki mi kon goedoe?”
A krakti foe begi
Wan tra fasi foe feti teige negatief prakseri, na foe kon krosibei na Jehovah Gado na ini begi. Di Mary ben kon tron wan Kotoigi foe Jehovah na ini 1960, en famiri ben drai den baka gi en. A no trow èn a tapoe 50 jari kaba, èn a swaki na skinfasi èn a abi kefalek pikinso materia sani. Ma tokoe a de fajafaja na ini a kresten diniwroko.
Mary e taki: „Te mi e firi lasi-ati, mi e go na Jehovah na ini begi. Mi sabi taki no wan sma kan jepi mi moro leki en. Mi leri taki te joe e froetrow tapoe Jehovah, a e jepi joe. Ala ten mi e memre den wortoe disi foe kownoe David, na ini Psalm 37:25: ’Wan ten ben de taki mi ben de wan jonkoeman, mi kon owroe toe, èn tokoe mi no si no wan regtfardikisma libi en wawan krinkrin, noso den pikin foe en e soekoe brede.’
Mi e teki deki-ati toe foe den ondrofenitori foe owroe brada nanga sisa na jejefasi, di froeteri na ini A Waktitoren. Jehovah Gado ben jepi den, èn foe dati ede mi sabi taki a sa tan jepi mi toe. A e blesi a pikin wroko di mi e doe foe seri fufu [wan njanjan foe kasaba], èn mi man abi den sani di mi abi fanowdoe ibri dei. Son tron te pikinmoro mi no abi moni èn mi e aksi misrefi san mi moesoe doe, dan Jehovah e seni wan sma foe gi mi wan presenti èn a sma e taki: ’Sisa, grantangi, teki disi.’ Noiti Jehovah ben broko mi saka.”
A waarde foe bijbelstudie
Jehovah Kotoigi e si a studie foe Gado Wortoe, bijbel, leki wan warti sani, èn so a de toe nanga den pôti sma na den mindri. John, di owroe siksitenti jari, e dini leki wan pionier (wan foeroeten Kownoekondre preikiman) èn wan dinari ini a diniwroko, na ini a gemeente. A e libi na ini wan gebow di abi toe sodro, èn di e loekoe leki a de foe fadon broko, pe 13 osofamiri e tan na ini. En kamra na wan pisi foe a gang na tapoe a fosi sodro, di skotoe nanga triplex. Na ini a kamra, toe owroe stoeroe de nanga wan tafra di abi wan hei ipi bijbelstudie poeblikâsi na tapoe. A e sribi na tapoe wan matamata di meki foe drei grasi.
John ben gwenti foe meki pikinmoro wán Amerkan dala na ini wan dei, foe a seri di a ben e seri brede, ma di sma no ben mag tjari tarwe kon moro na ini en kondre, dan a ben lasi a fasi disi fa a ben sorgoe gi ensrefi. A e taki: „Son tron mi e feni taki sani moeilek srefisrefi, ma mi e tan doe a pionierwroko. Na Jehovah e horibaka gi mi. Mi e doe ibri wroko di mi man feni èn mi no e bow tapoe no wan sma foe jepi mi noso foe gi mi njanjan, ala di den brada na ini a gemeente e jepi mi troetroe. Den jepi mi foe feni wan wroko èn son tron den e gi mi moni leki presenti.
Mi e meki ten foe leisi bijbel nanga den poeblikâsi foe a Waktitoren Genootschap. Mi e studeri froekoefroekoe mamanten te na oso de pî èn baka ten na neti mi e leisi toe te faja de. Mi sabi taki mi moesoe tan doe mi persoonlijk studie.”
Leri den pikin foe kisi têgo libi
Danièl na wan weduwnaar di abi siksi pikin. Na ini 1985 a ben lasi en wroko di a ben abi 25 jari langa kaba, ma a ben feni wroko leki wan wenkriman. „A libi tranga gi na osofamiri, na ekonomia sei”, a e taki. „Now wi kan njan wán leisi nomo na ini wán dei. Wan leisi, wi no ben njan dri dei langa. Wi ben man dringi watra nomo foe man tan na libi.”
Danièl e dini leki wan owroeman na ini a gemeente. „Noiti mi e misi den kresten konmakandra, èn mi e tan abi foeroe foe doe na ini theokrasia wroko”, a e taki. „Te wan wroko de foe doe na a Kownoekondre zaal, dan mi e doe moeiti foe de drape. Èn te a situwâsi e kon moeilek, dan mi e memre misrefi den wortoe foe Petrus di a ben taigi Jesus, di skrifi na Johanes 6:68: ’Masra, na soema wi sa go?’ Pe mi sa go te mi stòp foe dini Jehovah? Den wortoe foe Paulus di wi e feni na Romesma 8:35-39 e gi mi so srefi a tranga overtoigi, bika den e sori taki noti sa prati wi foe a lobi foe Gado nanga Krestes. Disi na a denki di mi e stampoe na ini den pikin foe mi. Doronomo mi e taigi den taki noiti wi moesoe gowe libi Jehovah.” A faja foe Danièl, makandra nanga wan doronomo osofamiri bijbelstudie, ben abi wan boen krakti na tapoe den pikin foe en.
Wan gwenti foe gi sani
Wan sma ben sa kan denki taki den sma di e libi na ini serjoesoe pôtifasi, pikinmoro noiti sa man gi wan moni bijdrage foe horibaka gi Kownoekondre afersi. Ma dati no troe. (Teki gersi Lukas 21:1-4.) Wan toe Kotoigi na ini Gana, di e doe gronwroko foe man sorgoe gi den sani di den abi fanowdoe na ini a libi, e marki wan pisi foe a gron foe den, foe horibaka gi den afersi foe Gado Kownoekondre. Te den njanjan foe a pisi gron dati seri kaba, dan a moni e gebroiki soso gi Kownoekondre afersi, èn dati na so srefi foe gi bijdrage na a Kownoekondre zaal foe Jehovah Kotoigi na ini den kontren.
Joan di e libi na Centraal Afrika, na wan pionier. A e seri brede foe man sorgoe gi en masra di lam èn so srefi gi fo tra sma di e bow na den tapoe. Di a gemeente di a e fisiti ben abi bangi fanowdoe gi a Kownoekondre zaal, dan na osofamiri foe Joan ben bosroiti foe gi ala a moni di den ben abi na ini na oso. Noti ben tan abra gi den. Ma a dei na baka, sondro taki den ben froewakti dati, wan sma ben pai den wan paiman foe langa ten pasa kaba, èn den ben kisi a moni foe san den ben bribi taki noiti den ben sa kisi en moro!
Joan na wan prisiri sma èn a no e broko en ede toemoesi foeroe nanga moni. „Mi e froeteri Jehovah a situwâsi foe mi na ini begi, èn baka dati mi e go na ini a velddienst. Wi sabi taki foeroe howpoe no de taki betre ten sa kon na ini a seti foe sani disi. Ma tokoe wi e froestan taki Jehovah sa sorgoe gi den sani di wi abi fanowdoe.”
Sori faja foe wroko
Sma sabi Jehovah Kotoigi na a lobi di den abi gi makandra (Johanes 13:35). Den wan di abi moni e jepi den kompe kresten di de na ini nowtoe. Nofotron den e doe disi foe di den e gi wan presenti èn son tron den e jepi den foe feni wan wroko.
Mark, di e libi na ini Kongo, abi gwasi. A siki kron den foetoefinga nanga den anoefinga foe en. Foe dati ede, a abi wakatiki fanowdoe foe man waka. Di Mark ben bosroiti foe dini Jehovah, a ben bigin tjari prenspari kenki kon na ini en libi. Na presi foe begi sma njanjan soleki fa a ben doe fosi, a ben bigin prani en eigi njanjan. A ben meki so srefi ston foe klei, di a ben seri.
Ala di a malengri na skin sei, tokoe Mark e go doro foe wroko fajafaja. Te foe kaba, a ben bai wan pisi gron èn ben bow wan pikin oso na tapoe. Now Mark e dini leki wan gemeente owroeman èn e kisi foeroe lespeki na ini a foto pe a e tan. Now a e jepi tra sma di de na ini nowtoe.
A no de foe taki dati na ini foeroe presi sma pikinmoro no man srefisrefi foe feni wroko. Wan kresten owroeman di e dini na wan foe den bijkantoro foe a Waktitoren Genootschap na ini Centraal Afrika, ben skrifi: „Foeroe brada djaso no abi wroko. Son wan e proeberi foe doe den eigi wroko, ma dati moeilek. Foeroe foe den prakseri taki foe di tokoe den sa pina awansi san den e doe, den sa òfer materia sani foe dini leki pionier bedinari. Te den e doe dati, foeroe foe den e si taki den kisi bogobogo blesi moro leki te den ben sa abi wan wroko nanga pikinso pai noso no wan pai.”
Jehovah e horibaka gi en pipel
Jesus Krestes ben taki foe ensrefi: „Den kraboedagoe abi olo èn den fowroe foe hemel abi sribipresi, ma a Manpikin foe libisma no abi no wan presi srefi foe poti en ede” (Lukas 9:58). Na a srefi fasi na apostel Paulus ben skrifi: „Te na a joeroe disi wi e tan abi angri èn dreiwatra toe èn wi no e weri nofo krosi toe èn sma e fon wi èn wi no abi oso.” — 1 Korentesma 4:11.
Jesus nanga Paulus ben teki a bosroiti foe libi sondro foe abi foeroe sani na ekonomia sei, so taki den ben kan feti dorodoro na baka a diniwroko foe den. Foeroe disiten kresten de pôti bika den no man doe tra fasi. Tokoe den e gebroiki bijbel gronprakseri na ini den libi èn den e proeberi fajafaja foe dini Gado. Den sabi taki Jehovah lobi den srefisrefi ala di den e ondrofeni a waarheid foe a djaranti di Jesus ben gi: „Foe dati ede, tan soekoe fosi a kownoekondre nanga en regtfardikifasi, èn ala den tra sani disi [materia sani] oenoe sa kisi toe” (Mateus 6:25-33). Boiti dati, den pôti foetoeboi disi foe Gado abi boeweisi taki „a blesi foe Jehovah — dati na san e meki sma kon goedoe”. — Odo 10:22.
[Foetoewortoe]
a Wi kenki den nen na ini na artikel disi.
[Faki na tapoe bladzijde 6]
Soema na „doeman foe a wortoe”?
AKROEDERI wan Gallup ondrosoekoe di ben doe na ini 1994, 96 procent foe den Amerkan „e bribi na ini Gado noso na ini wan jeje di ala sma na grontapoe e bribi na ini”. Èn so srefi „moro kerki de gi ibri sma na ini Amerkankondre moro leki na ini iniwan tra nâsi na grontapoe”, na so a U.S.News & World Report ben taki. Ala di a gersi taki den sma de fromsoe, tokoe George Gallup, Jr., wan sma di abi foeroe ondrofeni na ini den ondrosoekoe disi, e taki: „A troetroe troetori na taki moro foeroe foe den Amerkan no sabi san den e bribi noso foe san ede den e bribi.”
Den nomroe e sori toe taki wan bigi difrenti de na mindri a tranga relisi bribi foe foeroe sma èn den sani di den sma e doe. Foe eksempre, „socioloogman e taki dati wan toe foe den presi pe moro foeroe ogri e doe na ini a kondre, de so srefi presi pe sma abi wan moro tranga relisi bribi èn pe sma e anbegi moro”, na so a skrifiman Jeffery Sheler e taki.
Disi no moesoe froewondroe wi. Foe san ede? Bika srefi na ini a fosi jarihondro kaba, na apostel Paulus ben warskow kompe kresten foe loekoe boen nanga den sma di „e meki bekènti na poebliki taki den sabi Gado, ma nanga den wroko foe den, den e sori taki den no wani sabi en” (Titus 1:16). Na tapoe foe dati, Paulus ben taigi a jonkoeman Timoteus taki wan marki foe „den lasti dei” ben sa de taki sma „sa abi wan fasi foe a gi di den gi densrefi abra na Gado, ma di no sa sori foe abi a krakti foe dati”. — 2 Timoteus 3:1, 5.
Ma troe kresten e doe ala moeiti foe doe san Jesus Krestes e komanderi, foe „go . . . èn meki disipel foe sma foe ala nâsi” (Mateus 28:19). Na a fasi disi den e „tron doeman foe a wortoe, èn no soso sma di e jere nomo”. — Jakobus 1:22.
[Prenki na tapoe bladzijde 7]
Sma na heri grontapoe e si bijbelstudie leki wan warti sani