Lepeka—Ko ha Fefine Anga-Fakaʻotua Faʻa Ngāue
SIOLOTO atu naʻe malava ke ke fili fakafoʻituitui ha uaifi maʻá ho fohá. Ko e tokotaha fēfē naʻá ke mei filí? Ko e hā ʻa e ngaahi tuʻunga taau naʻe fiemaʻu meiate iá? Naʻá ke kumi ki ha taha ʻa ia naʻe fakaʻofoʻofa fakaesino, poto, anga-lelei pea ngāue mālohi? Pe ne ke ʻuluaki kumi koe ki ha meʻa kehe?
Naʻe fehangahangai ʻa ʻĒpalahame mo e palopalema ko ení. Naʻe talaʻofa ʻa Sihova ko e ngaahi tāpuakí ʻe tafe ia ki hono hakó fakafou ʻi hono foha ko ʻAisaké. ʻI heʻetau fakakaukau atu ki he fakamatalá, kuo motuʻa ʻa ʻĒpalahame he taimi ko ení, ka ʻoku kei taʻemali ʻa hono fohá. (Senesi 12:1-3, 7; 17:19; 22:17, 18; 24:1) Koeʻuhi ʻe ʻinasi ʻa ʻAisake ʻi he ngaahi tāpuakí fakataha mo ha uaifi ʻoku teʻeki ai ke maʻu pea mo ha fānau pē nai te na fanauʻi, ʻoku fokotuʻutuʻu ai ʻa ʻĒpalahame ke kumi ha uaifi feʻungamālie kia ʻAisake. Hiliō he meʻa kotoa, kuo pau ko ha sevāniti ia ʻa Sihova. Koeʻuhi ko e ʻikai lava ke maʻu ha fefine pehē ʻi Kēnani, ʻa ia ʻoku nofo ai ʻa ʻĒpalahamé, ʻoku pau ai ke ne kumi ki ha feituʻu kehe. Ko e tokotaha naʻe iku ʻo filí ko Lepeka. ʻOku anga-fēfē hono maʻu iá? Ko ha fefine fakalaumālie ia? Ko e hā ʻoku lava ke tau ako mei he fakakaukau ki heʻene faʻifaʻitakiʻangá?
Ko e Kumi ki ha Fefine Tāú
ʻOku fekauʻi atu ʻe ʻĒpalahame ʻa ʻene sevāniti motuʻa tahá, ngalingali ko ʻEliesa, ki Mesopotēmia mamaʻo ke fili ha mali kia ʻAisake mei he lotolotonga ʻo e ngaahi kāinga ʻo ʻĒpalahamé, ko e ngaahi kaungālotu kia Sihova. ʻOku mātuʻaki mafatukituki ʻa e meʻá ʻo ʻai ai ʻa ʻEliesa ke ne fuakava ʻe ʻikai te ne ʻave ha Kēnani ke hoko ko ha uaifi kia ʻAisake. Ko e vilitaki ʻi he meʻá ni ʻa ʻĒpalahamé ʻoku taau ke fakatokangaʻi.—Senesi 24:2-10.
Hili e fononga ki he kolo ʻo e ngaahi kāinga ʻo ʻĒpalahamé, ʻoku ʻomai ai ʻe ʻEliesa ʻa ʻene fanga kāmeli ʻe toko hongofulú ki ha vaikeli. Fakaʻuta atu ki he tuʻungá! Ko e efiafi ia, pea ʻoku lotu ʻa ʻEliesa: “Ko eni ʻoku ou tuʻu ʻi he ngutu vai, pea ʻe haʻu ʻa e fanau fefine ʻo e kakai ʻo e kolo ke ʻutu vai: pea ʻilonga ʻa e taʻahine te u pehe ki ai, ʻE, matule mai hoʻo siā ke u inu; pea ke tali mai ʻe ia, Inu pe, pea te u fakainu foki mo hoʻo fanga kameli: ʻofa ko e fefine ia kuo ke tuʻutuʻuni maʻa hoʻo tamaioʻeiki ko Aisake.”—Senesi 24:11-14.
Hangē ko ia ʻoku ngalingali ʻiloʻi ʻe he fefine kotoa pē ʻi he feituʻú, ko ha kāmeli fieinua ʻe lava ke ne inu ha vai lahi (ʻo aʻu ki he lita ʻe 100). Ko ia ko ha fefine naʻá ne fakahaaʻi ange te ne fakainu ʻa e fanga kāmeli ʻe toko hongofulú naʻe pau ke ne mateuteu ki ha ngāue lahi. Ko ʻene fai iá fakataha mo e sio ʻa e niʻihi kehé kae ʻikai fakahaaʻi ange ke tokoní ʻe ʻomai ai ʻa e fakamoʻoni pau ʻo hono iví, kātakí, anga-fakatōkilaló pea mo e loto ʻofa ki he tangatá mo e fanga manú.
Ko e hā ʻoku hokó? “Teʻeki ke ʻosi ʻene lea, mo e hū mai kituaʻā ʻa Lepeka, ʻa ia ne fanauʻi kia Petueli ko e tama ʻa Milika, ko e uaifi ʻo Nehoa ko e tokoua ʻo Epalahame ʻoku hili ʻi hono uma ʻene siā. Pea naʻe hoihoifua ʻaupito ʻa e taʻahine, ko e tāupoʻou foki, . . . pea ʻalu hifo ia ki he vai ʻo ne fakafonu ʻene siā, ʻo ne ʻalu hake. Pea lele ʻa e tamaioʻeiki ke fakafetaulaki kiate ia, mo ne pehe, Tuku ke u inu ha huʻa vai mei hoʻo siā, ʻine koā? Pea pehe ʻe he fefine, Epu pe; pea ne fakavave, ʻo ne tuku hifo ʻene siā, ʻo ne hapai ʻo fakainu ia.”—Senesi 24:15-18.
ʻOku Taau ʻa Lepeka?
Ko Lepeká ʻoku mokopunaʻaki ia ʻe ʻĒpalahame, pea tuku kehe ʻene fakaʻofoʻofá, ʻokú ne ʻulungāanga lelei. ʻOku ʻikai te ne toumoua mei he talanoa ki ha sola, pea ʻoku ʻikai te ne anga-fakakaumeʻa tōtuʻa. ʻOkú ne ngāue lelei kia ʻEliesa ʻi heʻene kole ki ha inú. Ko hono fai iá ko e meʻa pē ia ʻoku ʻamanekiná, koeʻuhi ko ha fakaʻilonga ia ʻo e anga-fakaʻapaʻapa anga-mahení. Fēfē ʻa e konga hono ua ʻo e siví?
ʻOku pehē ʻe Lepeka: “Ko eku eiki ke ke inu.” Ka naʻe ʻikai ke ngata ai. ʻOku hoko atu ʻa Lepeka: “Teu utu ki hoo faga kameli foki ke oua ke nau fiu.” ʻOkú ne fakahā ange ʻa e meʻa lahi ange ʻi he meʻa nai ʻoku ʻamanekina anga-mahení. ʻI he loto-lelei ‘ʻoku fakatootoo ia, bea ligi ae vai mei he hiná ki he tukuaga vaí, bea toe lele ki he vaí ke utu, bea okú ne utu ki he ene faga kamelí kotoabe.’ Ko ha tokotaha faʻa ngāue ia. ‘Bea’ ko e lau ʻa e fakamatalá, ‘ʻoku ofo ae tagatá ʻiate ia.’—Senesi 24:19-21, PM.
ʻI he ʻiloʻi ko e finemuí ʻoku kāinga mo ʻĒpalahamé, ʻoku fakatōmapeʻe ʻa ʻEliesa ʻo fakamālō kia Sihova. ʻOkú ne ʻeke pe ʻoku ʻi ai ha loki ʻi he fale ʻo ʻene tamaí kiate ia mo e faʻahinga ʻiate iá ke nau nofo ai ʻi he poó. ʻOku tali lelei ki ai ʻa Lepeka peá ne lele ki ʻapi mo e ongoongo fekauʻaki mo e kau ʻaʻahí.—Senesi 24:22-28.
Hili e fanongo ki he talanoa ʻa ʻEliesá, ko e tuongaʻane ʻo Lepeká, ʻa Lēpani, mo ʻene tamaí, ʻa Petueli, ʻokú na ʻiloʻi ʻoku tataki ʻe he ʻOtuá ʻa e ngaahi meʻá. Ko e moʻoni, ʻoku fakamavaheʻi ʻa Lepeka kia ʻAisake. ‘Ko ʻena, ʻave ia’ ko ʻena leá ia, “pea tuku ke ne hoko ko e uaifi ʻo e foha ʻo hoʻo ʻeiki, ʻo hange ko e folofola ʻa Sihova.” ʻOku fēfē ʻa e ongoʻi ʻa Lepeká? ʻI hono ʻeke pe te ne mavahe levá, ʻokú ne taliʻaki ʻa e foʻi lea faka-Hepelū ʻe taha, ko hono ʻuhingá: “ʻOku ou loto-lelei ke ʻalu.” ʻOku ʻikai te ne moʻuaʻaki ke tali ʻa e kole malí ni. Naʻe fakamahino eni ʻe ʻĒpalahame ʻi heʻene fakaʻatā ʻa ʻEliesa mei heʻene fuakavá “kapau ʻoku ʻikai loto ʻa e fefiné” ke mavahe. Ka naʻe sio foki mo Lepeka ki he tataki ʻe he ʻOtuá ʻa e meʻá. Ko ia ʻi he ʻikai toe toloí, ʻokú ne mavahe mei hono fāmilí ke mali mo ha tangata naʻe ʻikai ʻaupito te ne fetaulaki mo ia. Ko e fili loto-toʻa ko iá ko ha fakahāhā tuʻu-ki-muʻa ia ʻo e tuí. Ko ia moʻoni ʻa e fili totonú!—Senesi 24:29-59.
ʻI heʻene fetaulaki mo ʻAisaké, ʻoku ʻufiʻufi ʻe Lepeka hono ʻulú ko e fakamoʻoni ia ʻo ʻene anganofó. ʻOku maʻu ia ʻe ʻAisake ko hono uaifi, pea ʻoku ʻikai ha veiveiua koeʻuhi ko hono ngaahi ʻulungāanga lelei ʻaupitó, ʻokú ne ʻofa ʻiate ia.—Senesi 24:62-67.
Ongo Foha Māhanga
ʻOku ʻikai ha fānau ʻa Lepeka ʻi ha taʻu nai ʻe 19. Faifai atu pē, ʻokú ne tuʻituʻiaʻi ha ongo māhanga, ka ʻoku faingataʻa ʻa ʻene feitamá, he naʻe feteketekeʻi ʻa e ongo tamaikí ʻi hono manavá ʻo fakatupunga ai ʻa Lepeka ke ne tangi ki he ʻOtuá. ʻE lava ke tau fai ʻa e meʻa tatau ʻi he ngaahi taimi ʻo e faingataʻa lahi ʻi heʻetau moʻuí. ʻOku fanongo ʻa Sihova kia Lepeka ʻo ne fakafiemālieʻi ia. Te ne hoko ko e faʻē ki he puleʻanga ʻe ua, pea “ko taʻokete te ne tauhi ʻa tehina.”—Senesi 25:20-26.
Ko e ngaahi leá ni ʻoku ʻikai nai ko e ʻuhinga pē ia ʻe taha ki he ʻofa lahi ange ʻa Lepeka ki hono foha siʻi angé, ʻa Sēkope. ʻOku kehekehe ʻa e ongo tamaikí. Ko Sēkopé ʻoku “angamaopo,” ka ko ʻĪsoá ʻokú ne fakakaukau taʻetokanga ki he ngaahi meʻa fakalaumālié he ʻi he houa kai ʻe taha, ʻokú ne fakatau atu ai ʻa ʻene totonu ki he ʻuluaki fohá, ʻa ʻene totonu ke ne maʻu ʻa e ngaahi talaʻofa ʻa e ʻOtuá, kia Sēkope. Ko e mali ʻa ʻĪsoa ki he ongo fefine Heti ʻe toko uá ʻoku fakahaaʻi ai ʻa e taʻetokanga—naʻa mo e paetaku—ki he ngaahi meʻa fakalaumālié, ʻo fakatupunga ai ʻa e mamahi lahi ki heʻene ongo mātuʻá.—Senesi 25:27-34; 26:34, 35.
Maʻu ʻa e Tāpuakí Maʻa Sēkope
ʻOku ʻikai tala ʻe he Tohi Tapú pe naʻe ʻiloʻi ʻe ʻAisake kuo pau ke tauhi ʻa ʻĪsoa kia Sēkope. ʻI ha tuʻunga pē, ʻoku fakatou ʻiloʻi ʻe Lepeka mo Sēkope ko e tāpuakí ʻoku ʻa Sēkope ia. ʻOku ngāue leva ʻa Lepeka ʻi heʻene fanongo ʻoku fakataumuʻa ʻa ʻAisake ke ne tāpuakiʻi ʻa ʻĪsoa ʻi he taimi te ne ʻave ai ki heʻene tamaí ha tisi ʻo e meʻakai mei heʻene tulimanú. Ko e tuʻunga fakapapau mo e faivelenga ʻoku fakamatalaʻi ʻaki ia ʻi hono tuʻunga finemuí kuo ʻikai ke mavahe meiate ia. ʻOkú ne ‘fekauʻi’ ʻa Sēkope ke ʻomai kiate ia ha ʻuhikiʻi kosi ʻe ua. Te ne teuteu ha tisi ʻa ia ʻoku manako ai ʻa hono husepānití. Kuo pau leva ke fakangalingali ʻa Sēkope ko ʻĪsoa ia ke ne maʻu ʻa e tāpuakí. ʻOku talitekeʻi ia ʻe Sēkope. Kuo pau ke hoko ʻo ʻiloʻi ʻe heʻene tamaí ʻa e palaní pea fakamalaʻiaʻi ia! ʻOku vilitaki pē ʻa Lepeka. ‘Ke to mai kiate au, tama, hao fakamalaʻia,’ ko ʻene leá ia. ʻOkú ne ngaohi leva ʻa e tisí, fakapuli ʻa Sēkope, pea fekauʻi ia ki hono husepānití.—Senesi 27:1-17.
Ko e ʻuhinga ʻo e fai pehē ʻa Lepeká ʻoku ʻikai ke fakahaaʻi ia. ʻOku fakahalaiaʻi ʻe he tokolahi ʻa ʻene ngāué, ka ʻoku ʻikai pehē ʻa e Tohi Tapú, pea pehē kia ʻAisake ʻi heʻene ʻiloʻi kuo maʻu ʻe Sēkope ʻa e tāpuakí. ʻI hono kehé, ʻoku fakalahi ia ʻe ʻAisake. (Senesi 27:29; 28:3, 4) ʻOku ʻiloʻi ʻe Lepeka ʻa e meʻa naʻe tomuʻa tala ʻe Sihova fekauʻaki mo hono ongo fohá. Ko ia ʻokú ne ngāue ke fakapapauʻi ʻoku maʻu ʻe Sēkope ʻa e tāpuaki ʻa ia ʻoku ʻaʻaná tonu. ʻOku fehoanaki māʻalaʻala eni mo e finangalo ʻo Sihová.—Loma 9:6-13.
Fekauʻi ʻa Sēkope ki Hālani
ʻOku ikuʻi ʻe Lepeka he taimi ko ení ʻa ʻĪsoa ʻaki ʻene fakaʻaiʻai ʻa Sēkope ke ne hola kae ʻoua ke matolo atu ʻa e ʻita ʻa hono taʻoketé. ʻOkú ne feinga ke loto-lelei ʻa ʻAisake ki heʻene palaní ka ʻokú ne fakaʻehiʻehi anga-ʻofa mei he lave ki he ʻita ʻa ʻĪsoá. ʻI hono kehé, ʻokú ne kōlenga ʻi he tuʻunga fakapotopoto ki hono husepānití ʻaki hono fakahaaʻi ʻa ʻene hohaʻa telia naʻa faifai pea toe mali ʻa Sēkope mo ha Kēnani. Ko e foʻi fakakaukau tonu ko iá ʻoku feʻunga ia ke ne fakalotoʻi ʻa ʻAisake ke ne fekauʻi ʻa Sēkope ke fakaʻehiʻehi mei ha mali pehē pea ke fekauʻi ia ki he fāmili ʻo Lepeká ke ne maʻu ai ha uaifi manavahē-ʻOtua. ʻOku ʻikai ha lēkooti pe naʻe faifai ange pea toe sio ʻa Lepeka kia Sēkope, ka ko ʻene ngaahi ngāué ʻoku maʻu ai ha tuʻunga fakafiemālie lahi maʻá e puleʻanga ʻo ʻIsilelí ʻi he kahaú.—Senesi 27:43–28:2.
Ko e meʻa ʻoku tau ʻilo fekauʻaki mo Lepeká ʻoku ueʻi ai kitautolu ke tau leleiʻia ʻiate ia. Naʻá ne hoihoifua ʻaupito, ka ko hono fakaʻofoʻofa moʻoní ko ʻene anga-līʻoa fakaʻotuá. Ko e meʻa ia naʻe kumi ki ai ʻa ʻĒpalahame ʻi ha ʻofefine ʻi he fonó. Ko ʻene ngaahi tōʻonga lelei kehé ʻoku ngalingali naʻá ne lakasi ʻa e meʻa kotoa naʻe ʻamanaki ki ai ʻa ʻĒpalahamé. Ko ʻene tui mo e loto-toʻa ʻi he muimui ki he tataki fakaʻotuá pea mo ʻene faivelenga, anga-fakanānā, mo e anga-talitali kakai nima-homó ʻa e ngaahi ʻulungāanga ʻoku lelei ke faʻifaʻitaki ki ai ʻa e kakai fefine Kalisitiane kotoa pē. Ko e ngaahi ʻulungāanga eni ʻoku kumi ki ai ʻa Sihova tonu ʻi ha fefine alafaʻifaʻitakiʻanga moʻoní.