Wastaua INTENET LAIBRERI
Wastaua
INTENET LAIBRERI
Tok Pisin
  • BAIBEL
  • Ol PABLIKESEN
  • Ol MITING
  • g97 6/8 p. 4-7
  • Olsem Wanem Long Ol Amamas?

No gat vidio bilong dispela seksen.

Sori, popaia kamap long lodim vidio.

  • Olsem Wanem Long Ol Amamas?
  • Kirap!—1997
  • Ol Liklik Het Tok
  • Wankain Infomesen
  • Was Gut
  • Olsem Wanem? Televisen i Senisim Pasin Bilong Yu?
    Kirap!—1992
  • Rot Bilong Holimpas Gutpela Tingting
    Kirap!—1999
  • Skelim Gut Ol Kain Kain Amamas
    Kirap!—1993
  • Makim Ol Amamas Em Jehova i Orait Long En
    Stap Amamas Oltaim!—Stadi Long Baibel
Lukim Moa
Kirap!—1997
g97 6/8 p. 4-7

Olsem Wanem Long Ol Amamas?

OLSEM WANEM ol Rom bilong bipo, em ol man i gat bikpela save long ol samting, ol inap ting pasin bilong lukim man i kisim bikpela pen em samting bilong kisim amamas long en? Long buk The Conflict of Christianity With Heathenism, Gerhard Uhlhorn i tok: ‘Ating i olsem, long wanem, ol i gat laik long kisim ol nupela amamas i gat strong long kirapim bel bilong ol. Ol i traim pinis planti kain amamas, olsem na ol i laik painim wanpela kain amamas ol i no kisim moa long ol narapela rot.’

Planti man bilong nau ol i kamapim long ples klia olsem ol tu ‘i gat laik long kisim ol nupela amamas i gat strong long kirapim bel bilong ol.’ Tru, i no olsem ol bai bung bilong lukim pasin bilong bagarapim man o ol samting i gat pasin sem. Tasol ol samting ol i laik lukim o kaunim i kamapim klia olsem ol i tingting strong oltaim long pasin bilong pait na bagarapim man na ol samting bilong maritpasin. Tingim sampela samting olsem:

Ol Piksa Wokabaut. Long nau ol man bilong wokim ol piksa wokabaut ol i kamapim klia olsem ‘ol i laikim moa ol samting i nogut tru.’ Em tok bilong Michael Medved, em wanpela man bilong skelim ol piksa wokabaut. Na em i tok: ‘Ol piksa wokabaut i laik givim tingting long yumi olsem hatpela pasin bilong givim pen long man na tingting i paul olgeta i olsem bikpela samting na samting bilong givim nem long en; ol i no kamapim wanpela gutpela samting.’

Ol man bilong wokim piksa wokabaut i mas resis wantaim televisen, olsem na ol i wokim ol kain kain piksa bilong pulim ol man long i go long haus piksa. Siaman bilong wanpela kampani bilong piksa wokabaut em i tok: ‘Mipela i mas wokim piksa bilong pulim ol man na i narapela kain long ol samting ol man i lukim long televisen. I no olsem mipela i mas wokim ol piksa i gat man i bagarapim man na ol tok doti, tasol long nau mipela i mas kamapim ol dispela samting long piksa sapos mipela i laik bai ol man i kam lukim.’ Tru tumas, long nau planti man i no kirap nogut long ol piksa wokabaut i kamapim klia tru pasin bilong pait na bagarapim man nogut tru. Alan J. Pakula, wanpela dairekta bilong ol piksa wokabaut, em i tok: ‘Long nau planti man i wok long kamap man i no pilim moa olsem pait na bagarapim man i samting nogut. Long ol piksa wokabaut, pasin bilong kilim i dai man i go bikpela tru, na pairap bilong ol bom samting i narapela kain olgeta, tasol ol man i no pilim moa​—⁠i olsem yau bilong ol i pas. Nau ol man i gat bikpela laik tru long ol samting nogut.’

Televisen. Long nau long planti kantri​—⁠Brasil, Japan, na Yurop tu​—⁠ol samting bilong maritpasin i save kamap planti taim long televisen. Long olgeta yia, ol man bilong lukim televisen long Amerika, ol i lukim inap olsem 14,000 piksa long maritpasin o harim sampela tok long en. Wanpela lain bilong skelim dispela samting ol i tok: ‘Ol piksa i kamapim klia olgeta samting bilong maritpasin, ol i planti moa na i olsem ol i no laik pinis. Bipo i tambu long kamapim piksa i gat man i mekim pasin sem long wanblut, na givim bikpela pen long narapela bilong painim amamas, na goapim animal, tasol ol i kamapim ol dispela kain piksa long taim planti man i lukim televisen, olsem rot bilong kisim winmani.’

Buk Watching America i tok, i gat as na ol i kamapim olkain pasin nogut long televisen. Buk i tok: ‘Taim ol i wokim ol piksa bilong maritpasin samting ol i save kisim bikpela winmani. Ol televisen-stesin na kampani i kisim save olsem ol i kirapim bel bilong planti man moa na ol i laikim tru ol dispela piksa, na i no planti man i bel nogut long en, olsem na bilong pulim planti man moa long lukim piksa bilong ol, isi isi ol i wokim ol piksa bilong maritpasin samting i nogut moa yet.’

Ol Pilai Bilong Video. Ol pilai bilong video bilong bipo olsem Pac-Man na Donkey Kong, ol i narapela kain long ol pilai bilong nau i gat pasin sem i nogut tru. Profesa Marsha Kinder i tok long ol dispela pilai bilong nau, olsem: “Ol i nogut moa, winim televisen na piksa wokabaut. Ol i kamapim tingting olsem pait na bagarapim man i rot bilong bosim strong ol man.”

Ol man i tingting planti, olsem na nau wanpela bikpela kampani long Yunaitet Stets i save putim mak long ol pilai bilong video ol i save wokim bilong toksave olsem pilai i gutpela o nogat. Toksave olsem “MA-17” i makim olsem pilai i no stret long pikinini i no winim 17 krismas, na i gat pait na bagarapim man, na pasin pamuk, na tok doti long en. Tasol sampela man i tingting planti olsem, dispela toksave “MA” olsem samting bilong “ol man i bikpela pinis,” em bai mekim na planti i gat laik long kisim. Wanpela yangpela i tok: “Sapos mi gat 15 krismas na mi lukim toksave MA-17, mi bai sotwin stret long kisim dispela pilai bilong video.”

Musik. Wanpela nius bilong skelim ol tok bilong musik planti man i save laikim, i tok: Long pinis bilong 1995, long 40 singsing em planti man i bin laikim, 10-pela tasol i no gat tok doti, o toktok long ol drak, pait, o pamuk. Nius St. Louis Post-Dispatch i tok, “Ol singsing ol pikinini inap baim i samting nogut tru, na planti bilong ol singsing i kamapim tingting olsem i stap bilong yumi i no gat as bilong en. Ol singsing planti yangpela i save laikim ol i kamapim belhat bilong man, na tingting olsem i no gat wanpela gutpela samting yumi ken wetim i kamap, na ol i save kirapim ol yangpela long pilim olsem dispela graun na ol yet bai bagarap.”

Planti musik olsem death metal na “grunge” na “gangsta,” i save kamapim ol samting bilong pait na bagarapim man. Na nius San Francisco Chronicle i tok: “Ol man i wok long planti bisnis bilong musik ol i tok, sampela lain nogut tru bilong singsing ol bai kamap olsem ol lain i gat nem.” Long nau long Ostrelia, Yurop, na Japan, planti man i save laikim ol singsing bilong litimapim belhat na indai. Tru, sampela string-ben ol i bin mekim singsing long ol gutpela samting, tasol nius Chronicle i tok, ‘ol samting i kamapim klia olsem planti man i no laik baim ol dispela kain singsing.’

Kompyuta. Em gutpela samting bilong mekim planti wok long en. Tasol sampela man i bin mekim wok long en bilong kamapim ol samting nogut. Olsem: Nius Maclean’s i tok, planti bilong ol dispela samting nogut i olsem “ol piksa na stori bilong lotuim ol god giaman, na pasin pamuk, na mekim pasin sem long pikinini​—⁠em ol samting planti manmeri bai kirap nogut long en, na pikinini bilong ol bai kirap nogut moa.”

Buk na Nius. Ol buk planti man i save laikim, ol i stori planti long ol samting bilong maritpasin, na pait na bagarapim man. Nau tasol long Yunaitet Stets na Kanada, ol i kamapim ol buk i gat ol stori nogut tru bilong pretim man, na ol i wokim ol dispela buk bilong pulim ol yangpela, em sampela i gat 8-pela krismas tasol. Long nius New York Teacher, Diana West i tok, ol dispela buk i mekim na ‘bel bilong ol pikinini i no pilim moa ol samting nogut, na taim tingting bilong ol i no redi yet long mekim gut wok bilong en, em i laik bagarap na i no inap wok gut long bihain.’

Wanpela lain bilong skelim ol buk komik, em National Coalition on Television Violence (NCTV), ol i tok, planti buk komik ol i wokim long Hong Kong, Japan, na Yunaitet Stets, ol i kamapim ol ‘bikpela pait nogut, na man i kaikai skin bilong man, na man i katim na rausim het bilong man, na ol samting bilong Satan, na bagarapim meri, na ol tok nogut.’ Dokta Thomas Radecki i save mekim wanpela kain wok long lain NCTV, em i tok: ‘Ol pasin bilong pait na pamuk i save kamap long ol dispela buk komik ol i nogut tru. Dispela i kamapim klia olsem yumi no pilim moa pasin i no stret.’

Was Gut

Olsem na yumi save, ol man bilong nau i tingting strong long ol samting bilong maritpasin na pait na bagarapim man, na ol dispela samting i kamap ples klia long ol piksa wokabaut, televisen, na ol buk samting. Ol samting bilong nau i kain olsem ol samting aposel Pol i bin stori long en: “Ol i no save sem moa long pasin ol i save mekim. Ol i go insait tru long pasin nogut, na bel bilong ol i kirap tru long mekim ol kain kain pasin doti.” (Efesus 4:19) Olsem na i gat as na planti man long nau ol i wok long painim samting i gutpela moa. Olsem wanem long yu? Yu mekim olsem? Sapos olsem, yu bai amamas long save yu inap painim ol gutpela amamas olsem stori i kamap bihain long dispela bai kamapim klia.

[Blok/Piksa long pes 5]

Televisen Inap Bagarapim Yumi

NAMBA WAN taim ol man i lukim televisen long Yunaitet Stets em long bikpela so (world’s fair) bilong 1939, long Nu Yok. Wanpela niusman long dispela so em i kamapim tingting bilong em olsem em i no bilip tumas long dispela nupela samting. Em i bin tok: “Wanpela hevi bilong televisen, em ol manmeri i mas sindaun na lukluk tasol long en; planti famili long Amerika i no gat taim bilong mekim olsem.”

Em i popaia stret! Ol i tok, taim wanpela yangpela long Amerika i winim pinis skul, bikpela hap taim bilong em long lukim televisen em bai 50 pesen antap moa long hap taim em i bin lusim long klas-rum. Long buk bilong em, savemeri Madeline Levine i tok: “Ol pikinini i save lusim bikpela hap taim long lukim televisen, ol i pikinini bilong pait, na ol i no amamas tumas long i stap bilong ol, na skin bilong ol i patpela moa, na ol i no inap wokim gut tingting bilong ol, na ol i no pilim tumas hevi bilong ol narapela, na ol i no skul gut olsem ol pikinini i no save lukim televisen tumas.”​—⁠Buk Viewing Violence.

Dispela meri i givim wanem gutpela tok? “Ol pikinini i mas lain olsem, televisen i gat wok bilong en olsem planti samting long haus. Taim gras bilong yumi i drai, yumi save mekim i dai masin bilong draim gras, o taim yumi hatim pinis bret, yumi save mekim i dai masin bilong hatim bret. Yumi save long wok tru bilong ol dispela samting na taim wok bilong en i pinis, yumi save yumi mas mekim i dai dispela samting. Ol pikinini bilong yumi ol i mas skul olsem long televisen.”

[Blok/Ol Piksa long pes 7]

Ol Amamas i Save Kamap Long Olgeta Hap

Kirap! i bin askim ol man i save raitim ol stori bilong en na ol i stap long sampela kantri, long stori long ol amamas i save kamap long hap ol i stap long en. Daunbilo em sampela tok bilong ol.

Brasil: “Long nau ol program i save kamap long televisen ol i moa nogut. Tasol planti papamama i wok mani, olsem na planti taim bilong painim amamas, ol pikinini i lukim televisen, pilai long kompyuta-disk (CD-ROM) i kamapim sampela pasin bilong ol spirit nogut, na pilai long ol pilai bilong video i kamapim ol pait nogut bilong bagarapim man.”

Japan: “Ol yangpela na ol man i bikpela pinis, ol i amamas long ritim ol komik-buk, tasol planti bilong ol i gat piksa bilong pait, pamuk, na ol i kamapim ol tok nogut. Planti i pilai laki. Na wanpela pasin ol i tingting planti long en, em pasin bilong ol yangpela meri long telefon long ol klap telefon, em ol klap i save opim rot bilong ol man i ken pamuk. Sampela meri i telefon nating bilong hambak tasol, tasol sampela i poromanim ol dispela man bilong kisim mani, na bihain sampela bilong ol i kamap pamukmeri.”

Jemani: “Skin bilong planti papamama i les, olsem na ol i no stretim rot bilong ol pikinini i ken painim amamas. Em nau, ol yangpela i painim amamas wantaim ol wanlain bilong ol. Sampela i save stap wanpis na mekim ol pilai long kompyuta. Sampela i save go long ol danis (rave) na danis inap nait olgeta, em ol hap i gat planti drak.”

Naijiria: “Planti haus piksa bilong kamapim ol video ol i wok long kamap long hap bilong Wes Afrika. Em ol liklik pipia haus, na olgeta manmeri, ol pikinini tu, ol i ken go long en bilong lukim ol piksa. Planti taim em ol video i kamapim pasin sem na ol stori nogut bilong pretim ol man. Na tu, planti piksa ol Afrika yet i kamapim long televisen em ol piksa bilong ol samting bilong ol spirit nogut.”

Ripablik Sek: “Kirap long taim gavman Komyunis i pundaun, planti kain amamas ol man i no bin lukim bipo i bin kam insait long kantri, em ol program bilong Wes long televisen na ol stua bilong baim ol buk samting i gat pasin sem. Ol yangpela i save go long ol disko, ol klap bilong pilai snuka, na ol haus dring. Ol samting i strong tru long pulim ol, em ol toksave bilong grisim ol man na ol wanlain bilong ol.”

Saut Afrika: “Planti i go long ol danis (rave) na danis inap nait olgeta, na i no hatwok long kisim ol drak long ol dispela kain danis.”

Swiden: “Ol haus dring na ol nait-klap i bikpela samting long Swiden, na planti taim ol raskol na ol man i maketim ol drak, ol i save go long ol dispela kain ples. Pait, pamuk, na ol samting bilong ol spirit nogut i no pilai long ol program bilong televisen na video.”

    Tok Pisin Pablikesen (1983-2025)
    Log Aut
    Log In
    • Tok Pisin
    • Serim
    • Preferens
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ol Lo Bilong Yusim
    • Privacy Policy
    • Ol Praivesi Seting
    • JW.ORG
    • Log In
    Serim