Ol Man i Karim Pen na Hevi, Bihain Bai Ol Inap Stap Gut?
OLSEM WANEM? Yu laik bai olgeta pen na hevi i pinis, bilong yu yet na bilong ol narapela man tu? Tingim ol dispela stori hia:
Sonia i bin karim planti pen na hevi.a Hevi bilong em i kirap long taim em i kisim save olsem, inap 10-pela yia man bilong em i bin wok long pamuk wantaim narapela meri. Orait bihain yangpela pikinini man bilong em i kisim binatang jem [HIV] i kamapim sik AIDS, na bihain em i dai long sik AIDS. Tupela yia bihain narapela pikinini man bilong em i kisim sik na bihain em tu i dai long sik AIDS. Sonia i tok: “Taim sik bilong em i go bikpela tru, em i stap longpela taim olsem. Em i bel hevi nogut tru, na gras bilong em i lus, na em i no inap lukluk gut. Bel bilong mi i bagarap stret.”
Fabiana, wanpela sumatin bilong yunivesiti long Brasil, em i save tingting planti long ol pasin i no stret i wok long kamap long graun. Bihain bikpela hevi i painim em yet. Brata bilong em i gat bikpela bel hevi na em i kilim i dai skin bilong em yet. Taim ol i pinisim Fabiana long wok mani, wanpela pren i tokim em long go lukim wanpela pai-de-santo (posinman), long wanem, em i ting Fabiana i karim planti hevi na i mas i gat man i bin wokim posin long em. Tasol dispela pai-de-santo i no helpim em liklik, nogat. Na hevi bilong Fabiana i go bikpela, long wanem, ol hevi i mekim na em i no inap slip.
Ol hevi bilong Ana i kirap taim em i liklik tru. Em i tok: “Taim mi gat wanpela krismas mama i lusim mi, olsem na bubu meri i kisim mi na lukautim mi.” Taim Ana i gat 3-pela krismas tasol, bubu meri i dai. Ol i salim Ana i go long wanpela haus bilong ol pikinini i no gat papamama long Rio de Janero, na em i stap long dispela hap i go inap long em i gat 13 krismas. Ana i tok: “Ol i save mekim nogut long mipela, olsem na mi kirap bikhet. Taim mi wok long go bikpela, mi save bikhet long klostu olgeta samting.”
Long narapela narapela rot, pen na hevi i save mekim sampela samting long olgeta manmeri. Long olgeta de yumi kisim save long sampela bikpela hevi i kamap—taim yumi lukim, o kaunim, o harim nius. Dokta Mary Sykes Wylie i tok: “Long dispela . . . taim bilong planti ol samting bilong kamapim nius, i hatwok long abrusim ol nius nogut i wok long kamap oltaim, tasol bipo i no olsem. Ol pait, na ol bikpela bagarap, na ol bagarap ol faktori i kamapim long win na wara samting, na ol bagarap nogut i kamap long rot, na pasin raskol, na pasin bilong birua na tromoi ol bom samting, na ol man i mekim pasin sem long ol pikinini, na reipim meri, na ol marit i kros pait—ol dispela kain hevi i save kamap long olgeta de na i olsem wanpela bikpela tok i kamap long taim bilong yumi.” Aposel Pol i tingim ol samting i save painim ol man na em i mekim dispela trupela tok: “Olgeta samting God i bin wokim, olgeta i pilim pen olsem meri i laik karim pikinini. Na olgeta i krai nogut i stap, i kam inap long nau.”—Rom 8:22.
Olsem wanem long yu? Yu wok long karim pen na hevi? Yu ting dispela hevi bilong yu bai pinis? Bai yu inap stap bel isi tru long bihain? I gat wanpela samting i bin mekim gut bel bilong Sonia, Fabiana, na Ana, na ol i painim pinis bel isi tru! Yu ken kisim save long dispela samting long narapela stori i kam bihain long dispela.
[Futnot]
a Ol i senisim ol nem long dispela stori.