As Bilong Pasin Nogut i Kamap Ples Klia!
LONG bipo, planti Juda i wetim taim bilong Mesaia i kam. (Jon 6:14) Taim Jisas i kam long graun, em i mekim gut bel bilong ol man na helpim ol long kliagut long tok bilong God. Em i oraitim ol sikman, givim kaikai long ol man i hangre, bosim win na ren samting, na kirapim bek ol man i dai pinis. (Matyu 8:26; 14:14-21; 15:30, 31; Mak 5:38-43) Na tu, em i autim ol tok bilong Jehova na tokaut long laip oltaim ol man bai kisim. (Jon 3:34) Long rot bilong toktok na pasin bilong em, Jisas i kamapim klia olsem em i Mesaia, dispela man husat bai kisim bek ol man long sin na olgeta samting nogut sin i kamapim.
I stret ol bikman bilong lotu Juda i mas go pas long tok amamas long Jisas, na bihainim tok bilong em. Tasol ol i no bin mekim olsem. Ol i birua long em, mekim nogut long em, na pasim tok long kilim em i dai!—Mak 14:1; 15:1-3, 10-15.
I stret Jisas i tokaut olsem ol dispela man nogut i gat asua. (Matyu 23:33-35) Tasol em i save olsem i gat wanpela narapela man tu i gat asua long ol tingting nogut i stap long bel bilong ol dispela man. Em i tokim ol: “Yupela i pikinini bilong papa bilong yupela, em Satan. Na yupela i strong long bihainim ol laik bilong papa bilong yupela. Bipo yet em i stap man bilong kilim ol man i dai. Na em i no bihainim pasin i tru, long wanem, pasin i tru em i no i stap long em. Tok giaman em i save mekim, dispela em i tok bilong em stret. Em i man bilong tok giaman, na em i papa tru bilong pasin bilong tok giaman.” (Jon 8:44) Tru, Jisas i tokaut olsem ol man inap mekim ol pasin i nogut tru, tasol em i kamapim klia husat tru i as bilong pasin nogut—em Satan.
Taim Jisas i tok Satan “i no bihainim pasin i tru,” Jisas i kamapim klia olsem dispela spirit nogut i bin stap wanpela gutpela wokman bilong God long bipo, tasol bihain em i lusim stretpela rot. Bilong wanem Satan i bikhet long Jehova? Long wanem, em i larim pasin bilong ting em yet i gat biknem i kamap strong long bel bilong em na em i laik kisim samting i bilong God tasol—em i laik bai ol man i lotuim em.a—Matyu 4:8, 9.
Pasin bikhet bilong Satan i kamap ples klia long gaden Iden taim em i giamanim Iv long kaikai prut tambu. Em i mekim namba wan tok giaman na bagarapim gutnem bilong Jehova, olsem na Satan i mekim em yet i kamap “papa tru bilong pasin bilong tok giaman.” Na tu, taim em i pulim Adam na Iv long bikhet long Jehova, nau sin i bosim ol, na dispela i mekim na indai i painim ol na ol tumbuna pikinini bilong ol. Olsem na Satan i mekim em yet i kamap “man bilong kilim ol man i dai”—long bipo yet i kam inap long nau i no gat wanpela kilman nogut olsem em!—Stat 3:1-6; Rom 5:12.
Satan i no pulim ol man tasol, em i pulim tu ol ensel long bikhet long Jehova. (2 Pita 2:4) Olsem Satan, ol dispela ensel nogut ol i kirap kisim tingting kranki long ol man. Ol i gat laik long slip wantaim ol meri bilong graun, em samting i no stret na i kamapim ol samting nogut tru.
Pasin Nogut i Pulap Long Graun
Baibel i tokim yumi: “Planti manmeri i kamap pinis long graun, na ol i gat ol pikinini meri. Ol pikinini man bilong God i lukim ol dispela meri i naispela tumas. Na ol i kisim ol meri long laik bilong ol yet na maritim ol.” (Stat 6:1, 2) Husat ol dispela “pikinini man bilong God”? Ol i ensel, ol i no man. (Jop 1:6; 2:1) Olsem wanem yumi save long dispela? I no gat wok long stori long pasin bilong ol man na meri long marit, long wanem, em wanpela pasin ol i bin mekim winim 1,500 yia pinis. Olsem na taim Baibel i stori long “ol pikinini man bilong God” em ol i tanim i kamap man na ol i slip wantaim “ol pikinini meri” bilong ol man, dispela stori i kamapim klia olsem dispela samting i no bin kamap bipo na i narakain tru.
Ol pikinini ol i kamapim i soim klia dispela samting. Ol i kolim ol Nefilim, ol i hapkas pikinini na ol i kamap traipela man. Ol i save paitim na mekim nogut tru long ol man. Dispela tok “Nefilim” i makim “ol man i pait na bagarapim narapela.” Baibel i tok ol dispela man i “strongpela man tru bilong mekim kain kain wok, na ol i gat biknem long dispela taim.”—Stat 6:4.
Dispela ol Nefilim na papa bilong ol i mekim pasin nogut moa yet. Stat 6:11 i tok: “God i lukim pasin bilong ol arapela manmeri i nogut tru. Long olgeta hap bilong graun ol i wok long pait na bikhet tasol.” Yes, ol man i bihainim pasin nogut tru bilong ol dispela man.
Olsem wanem ol Nefilim na papa bilong ol i stiaim ol man long mekim pasin nogut tru? Ol i mekim wok long sin na ol laik nogut i stap long skin bilong ol man bilong pulim ol long mekim ol pasin nogut. Wanem samting i kamap long dispela? “Olgeta lain manmeri i wok long mekim ol pasin nogut tasol.” Orait Jehova i bagarapim ol dispela man long Bikpela Tait, na em i lukautim tasol gutpela man Noa na famili bilong em. (Stat 6:5, 12-22) Tasol ol dispela ensel i bin tanim i kamap man ol i go bek long ples spirit na ol i kisim bikpela sem tru. Ol dispela spirit nogut ol i wok yet long birua long God na gutpela famili bilong em, ol ensel i stap gut long em. I luk olsem kirap long dispela taim na i kam, God i pasim ol dispela spirit nogut long tanim i kamap man gen. (Jut 6) Maski i olsem, ol i wok strong yet long stiaim ol man.
Man Nogut i Kamap Ples Klia
Long 1 Jon 5:19, Baibel i kamapim klia pasin nogut bilong Satan long stiaim ol man, na i tok: “Dispela graun olgeta em i stap aninit long strong bilong Satan.” Satan i stiaim ol man na ol bikpela hevi moa i wok long kamap. Em i gat bikpela laik tru long bagarapim ol man, winim long bipo. Bilong wanem? Long wanem, God i rausim em na ol ensel nogut long heven taim Kingdom Bilong God i kamap long 1914. Baibel i tok profet long dispela samting, olsem: “Yu graun . . . Bikpela hevi i laik kamap long yupela. Satan i go daun pinis long yupela, na em i belhat nogut tru. Em i save, em i gat sotpela taim tasol bilong i stap.” (KTH 12:7-12) Tasol olsem wanem Satan i stiaim ol man long nau?
Satan i mekim olsem long rot bilong stiaim tingting na pasin bilong ol man. Olsem na Efesus 2:2 (NW) i kolim Satan olsem “hetman i bosim strong bilong win, em spirit [olsem tingting] i stap insait long bel bilong ol man i sakim tok.” Dispela “win” nogut i no kirapim ol man long pret long God na mekim gutpela pasin, nogat, em i kirapim ol man long bikhet long God na sakim ol lo bilong em. Olsem na Satan na ol spirit nogut bilong em i strongim na kirapim ol man long mekim ol pasin nogut.
“Was Gut Tru Long Tingting Bilong Yu”
Wanpela samting dispela “win” i kamapim em ponografi. Ponografi i save kirapim ol man long mekim pasin pamuk na pasin sem na i mekim ol narakain pasin nogut i luk olsem gutpela samting. (1 Tesalonaika 4:3-5) Ponografi i save soim kain pasin olsem reip, givim bikpela pen long narapela, planti man i reipim wanpela meri, mekim pasin sem wantaim animal, na mekim pasin sem long pikinini, na i mekim olsem ol dispela pasin i samting bilong amamas tasol. Maski sampela piksa bilong ponografi em ol man i lukim o ritim long buk samting i no nogut olsem, tasol ol inap nogutim man na kalabusim ol na ol i laik lukim ol dispela piksa long olgeta taim.b Em i samting nogut tru na i save bagarapim pasin bilong man long pas gut wantaim ol narapela na pas gut wantaim God. Ponografi i kamapim tingting nogut bilong ol spirit nogut i save strongim dispela samting—em ol spirit nogut husat i gat laik nogut paslain long taim bilong Bikpela Tait long taim bilong Noa.
Olsem na i gat as na saveman Solomon i tok: “Gutpela tingting bilong stiaim laip bilong yu, em i save kamap long tingting bilong yu, olsem wara i save kamap long hul wara. Olsem na olgeta taim yu mas was gut tru long tingting bilong yu.” (Sindaun 4:23) Dispela i makim olsem, bilong was gut long tingting bilong yu, yu mas senisim senel bilong TV o pasim kompiuta sapos sampela piksa bilong kirapim bel bilong ol man i kamap, na em i bikpela samting long mekim olsem hariap na yu mas strong long mekim olsem! Tingim olsem yu wanpela soldia i traim long sakim spia ol i laik sutim long bel bilong yu. Satan i laik bagarapim bel bilong yu, long wanem, bel i save kirapim laik bilong man long mekim ol samting.
Na tu, yu mas lukautim bel bilong yu na bai yu no ken kirap laikim pasin bilong pait na bagarapim man. Satan i save olsem “[Jehova] i no laikim tru ol man i laikim pasin pait.” (Song 11:5, NW) Satan i no gat wok long kirapim yu long pait na bagarapim ol man na bai yu kamap birua bilong God. Sapos em inap kirapim yu long laikim pasin bilong pait na bagarapim man, em i amamas long dispela. Ol piksa wokabaut i pulap tru long stori bilong pait na bagarapim man na planti taim wok bilong ol spirit nogut i insait long en. Ol Nefilim i dai pinis, tasol pasin na tingting bilong ol i stap strong yet! Olsem wanem? Ol amamas yu laikim i soim olsem yu sakim ol tingting bilong Satan?—2 Korin 2:11.
Rot Bilong Sakim Satan
Yumi inap ting i hatwok tru long sakim ol pasin nogut. Baibel i tokaut olsem ol man i laik amamasim God ol i “save pait . . . long olgeta spirit nogut,” na tu, ol i gat pait long daunim ol laik nogut bilong skin. Bilong winim dispela pait na bilong God i ken orait long yumi, yumi mas mekim wok long olgeta samting God i givim long yumi.—Efesus 6:12; Rom 7:21-25.
Holi spirit em wanpela bilong ol dispela samting, em i nambawan bikpela strong long heven na graun. Aposel Pol i tokim ol Kristen long bipo: “Mipela i no bin kisim spirit bilong dispela graun. Nogat. Mipela i kisim Spirit i kam long God.” (1 Korin 2:12) Ol man em spirit bilong God i stiaim wokabaut bilong ol, ol bai kisim pasin bilong laikim ol samting God i laikim na i no laikim ol samting em i no laikim. (Amos 5:15) Olsem wanem man inap kisim holi spirit? Long rot bilong beten, stadi long Baibel—spirit holi i kamapim olgeta tok bilong Baibel—na bung wantaim ol man i save laikim tru God.—Luk 11:13; 2 Timoti 3:16; Hibru 10:24, 25.
Taim yu mekim wok long ol dispela samting em God i givim, yu kirap long “pasim olgeta klos pait God i save givim long yumi,” em ol dispela klos pait tasol inap lukautim yumi long “olgeta kain pasin bilong trik na giaman Satan i save hait na mekim.” (Efesus 6:11-18) Em i bikpela samting long mekim wok long ol dispela samting long nau, winim long bipo. Bilong wanem?
Klostu Nau Ol Pasin Nogut Bai Pinis!
Man bilong raitim song i tok: “Ol man nogut i ken kamap gutpela olsem gras, na ol man i save mekim pasin nogut, ol i ken kisim planti samting, na ol i ken i stap gut, tasol bai yu bagarapim ol olgeta.” (Song 92:7) Tru tumas, wankain olsem long taim bilong Noa, ol pasin nogut bilong nau i makim olsem klostu nau God bai kotim ol man nogut, na tu, em bai kotim Satan na ol spirit nogut bilong em—ol bai i go insait long hul i no gat as na bihain ol bai bagarap olgeta. (2 Timoti 3:1-5; KTH 20:1-3, 7-10) Husat bai tromoi ol i go insait ong hul? Em Jisas Krais tasol, em Baibel i tok long em olsem: “Pikinini Bilong God i bin kamap ples klia bilong bagarapim na rausim wok bilong Satan.”—1 Jon 3:8.
Olsem wanem? Yu laik bai olgeta pasin nogut i pinis? Sapos olsem, ol tok promis i stap long Baibel i ken mekim gut bel bilong yu. I no gat narapela buk i tokaut klia olsem as bilong olgeta pasin nogut em Satan, na i no gat narapela buk i stori long olsem wanem Satan na olgeta wok nogut bilong em bai bagarap na pinis olgeta. Mipela i laik kirapim yu long kisim stretpela save long Baibel na bai ol samting nogut bilong Satan i no ken bagarapim yu long nau, na yu inap wet long kisim laip long graun i no gat pasin nogut i stap long en.—Song 37:9, 10.
[Ol Futnot]
a Yumi no save long nem tru bilong dispela ensel em bihain em i kamap Satan. Dispela tok “Satan” i makim “Birua,” na narapela nem bilong em, “Devil” i makim “Man bilong bagarapim gutnem bilong narapela.” Long sampela samting, pasin bilong Satan i wankain long pasin bilong king bilong Taia bilong bipo. (Esekiel 28:12-19) Pastaim tupela i gutpela man, tasol bihain ol i larim pasin bilong hambak i pundaunim ol.
b Lukim stori bilong ponografi long Kirap! bilong Oktoba–Disemba 2003, pes 23-30, em ol Witnes Bilong Jehova i wokim.
[Box/Piksa long pes 6]
Ol Stori Nating Em Sampela Hap Bilong Ol i Tru
Ol stori bilong ol hap man na hap god, ol traipela man, na bikpela tait wara i stap long planti stori tumbuna long olgeta hap. Olsem: Stori Bilong Gilgames (Akkadian Epic of Gilgamesh) i toktok long wanpela tait wara, wanpela sip, na ol man i abrusim bagarap. Dispela stori i kamapim olsem dispela man Gilgames em i man bilong bihainim laik bilong skin, na man nogut bilong pait, na em i hap man na hap god. Stori tumbuna bilong ol lain Astek i tok long wanpela taim we i gat ol traipela man na wanpela bikpela tait wara. Stori tumbuna bilong ol Norse i stori long ol traipela lain man na wanpela man i gat savetingting, nem bilong em Bergelmir. Em i wokim wanpela bikpela bot na em na meri bilong em i abrusim bagarap. Ol samting ol dispela stori tumbuna i kamapim i strongim tok bilong Baibel olsem olgeta lain man i bin kamap long rot bilong ol manmeri i bin abrusim bagarap long bikpela tait i bin kamap bipo na i bagarapim ol man nogut.
[Piksa]
Ston i gat Stori Bilong Gilgames
[Kredit Lain]
The University Museum, University of Pennsylvania (neg. # 22065)
[Piksa long pes 5]
Ol pasin bilong ol Nefilim i kamap ples klia long ol pasin ol man i mekim long nau
[Piksa long pes 7]
Stretpela save i banisim yumi long ol samting nogut bilong Satan