Neʼe Natou Lotolelei Ke Natou Olo—Ki Filipine
KUA ʼosi ki ai taʼu ʼe hogofulu, ko Gregorio mo Marilou, ko he taumatuʼa neʼe nā tauʼaki taʼu 30 tupu, neʼe nā pionie pea mo gaue temi katoa ʼi Manille. Neʼe ko he aluʼaga faigataʼa, kaʼe neʼe lava lelei. Pea neʼe hiki leva te tuʼulaga gaue ʼo Marilou ʼo pule lahi ʼi te fale paʼaga ʼae neʼe gaue ai. ʼE ina ui fenei: “Neʼe fakafealagia e ʼama gaue ke ma maʼuli fimalie.” Koia, ʼi te lelei ʼo tonā maʼuli ʼi te faʼahi fakapaʼaga, neʼe nā fai leva te tonu ʼae ke faʼu te ʼapi ʼae neʼe nā fakaʼamuʼamu ki ai ʼi he koga meʼa matalelei, ʼe tuʼu ia kilometa ʼe 19 ʼi te potu esite ʼo Manille. Neʼe nā sinie te kotala mo te tagata faʼu fale pea mo fakatuʼutuʼu ke nā totogi ʼi te mahina fuli lolotoga taʼu ʼe hogofulu.
“NEʼE HAGE KIA AU, ʼE AU KAIHAʼA IA SEHOVA”
ʼE fakamatala fenei e Marilou: “ ʼI te lahi fau ʼo toku temi pea mo toku malohi ʼae neʼe au fakaʼaogaʼi ki taku gaue, neʼe mole kei tatau leva taku faʼafai ʼi te ʼu gaue fakalaumalie. Neʼe hage kia au, ʼe au kaihaʼa ia Sehova.” ʼE ina fakamahino fenei: “Neʼe mole kei au lava foaki kia Sehova te temi ʼae neʼe tonu ke au fakaʼaogaʼi ki tana selevisi.” ʼI tanā mole fiafia ki te aluʼaga ʼaia, neʼe toʼo leva e Gregorio mo Marilou ia he temi moʼo palalau ki te faʼahiga takitaki ʼo tonā maʼuli. ʼE ui fenei e Gregorio: “Neʼe ma fia fai he ʼu fetogi ʼi toma maʼuli, kaʼe neʼe mole ma iloʼi totonu pe kotea ʼae ʼe tonu ke ma fai. Neʼe ma vakavakaʼi pe feafeaʼi anai hamā fakaʼaogaʼi katoa toma maʼuli ki te gaue ʼa Sehova, tafitō la heʼe mole ʼi ai hamā fanau. Neʼe ma kole ai kia Sehova tana takitaki.”
ʼI te temi ʼaia, neʼe nā logo ki te ʼu akonaki kehekehe ʼe talanoa ai ki te ʼu koga meʼa ʼae ʼe ʼaoga lahi ai he kau faifakamafola. ʼE ui fenei e Gregorio: “Neʼe hage kia maua, ʼaki te ʼu akonaki ʼaia, neʼe tali ia Sehova ki ʼama kole.” Neʼe faikole leva te taumatuʼa ke nā maʼu ia he tui ʼe malohi age ke nā lotomalohi ʼo fai ia te ʼu tonu ʼae ʼe lelei. Kaʼe neʼe ʼi ai tonā fihifihia, neʼe ko tonā ʼapi. Neʼe kua nā ʼosi totogi te ʼu taʼu ʼe tolu. Kotea ʼae neʼe nā fai? ʼE ui fenei e Marilou: “Kapau ʼe ma fakagata tamā kotala, ʼe puli noa anai te falā ʼae neʼe kua ma totogi ʼaki te ʼapi, pea neʼe ko he toe alaga paʼaga. Kaʼe kia maua, neʼe tonu ke ma filifili peʼe ma fakamuʼamuʼa te finegalo ʼo Sehova peʼe ko te ʼu meʼa ʼae ʼe ma loto ki ai.” Neʼe nā manatuʼi te ʼu palalau ʼa te apositolo ko Paulo ʼi tana ui ʼae ko meʼa fuli ʼe alu noa. Koia neʼe nā fakagata ai te kotala ʼo tonā ʼapi, mo nā mavae ʼi ʼanā gaue, mo fakatau te ʼu meʼa ʼae neʼe nā maʼu, pea neʼe nā olo leva ki he kolo mamaʼo ʼi te motu ko Palawan, ʼae ʼe tuʼu ia kilometa ʼe 480 ʼi te potu saute ʼo Manille.—Filp. 3:8.
NEʼE NĀ AKO TE FAʼAHI ʼAE ʼE MAʼUHIGA
ʼI muʼa ʼo tanā mavae, neʼe kua nofo teuteu ia Gregorio mo Marilou ki he maʼuli fakafeauga. Kaʼe ʼo kaku ki te koga meʼa ʼae neʼe nā olo ki ai, neʼe mole nā fakafuafua ia te lahi ʼo te ʼu meʼa ʼae ʼe mole nā toe maʼu anai. ʼE ui fenei e Marilou: “ ʼI meʼa fakapunamaʼuli leva! Neʼe mole ʼi ai pe la te hila pea mo te ʼu naunau kehekehe ʼo he loto fale. Koia, neʼe tonu ai ke ma olo ʼo tae fafie moʼo fai ʼaki te kuka. Neʼe au fakaʼamuʼamu ki te ʼu fale koloa, mo te ʼu fale kai, pea mo ʼihi atu ʼu aluʼaga ʼe maʼu ʼi te ʼu kolo lalahi.” Kaʼe, neʼe haga manatuʼi e te taumatuʼa ia te tupuʼaga ʼae ʼo tanā mavae, mo te ʼu fetogi neʼe tonu ke nā fai ʼi muʼa atu. ʼE tala fenei e Marilou: “ ʼI te temi nei, ʼe au fiafia moka au sio ki te fakaofoofo ʼo te natula, pea mo te gigila ʼo te ʼu fetuʼu ʼi te poʼuli. Kaʼe ko te faʼahi tafitō, ʼe ko taku sio ki te fiafia ʼo te hahaʼi ʼae ʼe ma faifakamafola ki ai. ʼI tamā gaue ʼi heni, neʼe ma ako ai te faʼahi ʼae ʼe maʼuhiga, ʼae ko te maʼuli fakafeauga.—Filp. 4:12.
“ ʼE mole ʼi ai he aluʼaga ʼe feala ke fakatatau mo te fiafia ʼae ʼe ma maʼu ʼi tamā sio ki te tuputupu ʼo te kokelekasio. ʼE ma tui pau kua ʼi ai te ʼuhiga moʼoni ʼo toma maʼuli.”—Ko Gregorio mo Marilou
ʼE fakamatala fenei e Gregorio: “ ʼI tamā ʼomai ki heni, neʼe ko te ʼu tehina mo tuagaʼane ʼe tokofa pe. Neʼe natou fiafia ʼaupito ʼi taku kamata faiakonaki ki te kauga malie ʼi te vahaʼa fuli pea mo taku ta ʼukalele ki tamatou hiva katiko.” Lolotoga te taʼu katoa, neʼe sio te taumatuʼa ki te liliu ʼo te ki kutuga ʼaia ko he kokelekasio ʼe toko 24 kau faifakamafola ʼe malohi ʼi te faʼahi fakalaumalie. ʼE ui fenei e Gregorio: “Neʼe malave ʼaupito kia maua te ʼofa ʼae neʼe fakaha mai e te kokelekasio ʼaia.” ʼI te temi nei, ʼi tanā manatuʼi te ʼu taʼu ʼe ono ʼae neʼe nā gaue ʼi te koga meʼa mamaʼo ʼaia, ʼe nā ui fenei: “ ʼE mole ʼi ai he aluʼaga ʼe feala ke fakatatau mo te fiafia ʼae ʼe ma maʼu ʼi tamā sio ki te tuputupu ʼo te kokelekasio. ʼE ma tui pau kua ʼi ai te ʼuhiga moʼoni ʼo toma maʼuli.”
“NEʼE AU ʼAHIʼAHI PEA NEʼE AU SIO KO SEHOVA ʼE LELEI!”
ʼI Filipine, ʼe teitei ko te toko 3 000 tehina mo tuagaʼane neʼe natou olo ki te ʼu koga meʼa ʼae ʼe ʼaoga lahi ai he kau faifakamafola. Pea ʼe kau ia natou ʼaia te toko 500 tuagaʼane selipatea. Tou vakaʼi muʼa te faʼifaʼitaki ʼo Karen.
Ko Karen
ʼE taʼu 20 tupu nei ia Karen, pea neʼe lahilahi ake ʼi te kolo ʼo Baggao, ʼi Cagayan. ʼI tana kei tamasiʼi, neʼe fakaʼamu tuʼumaʼu ke ina fakalahi age tana minisitelio. ʼE ina ui fenei: “Neʼe au fia gaue ʼi te ʼu koga meʼa ʼae ʼe ʼaoga lahi ai he kau faifakamafola, heʼe au mahino ʼe kua nounou ia te temi pea ʼe tonu ke iloʼi e te hahaʼi fuli ia te logo ʼo te Puleʼaga.” Kaʼe neʼe uga ia ia e ʼihi ʼi tona famili, ke ina hoko atu tana ako ʼi te univelesite ʼi hana alu ki he koga meʼa mamaʼo ʼo faifakamafola ai. Pea neʼe kumi e Karen te takitaki ʼa Sehova ʼi te faikole. Neʼe toe faipalalau mo natou ʼae ʼe faifakamafola ʼi te ʼu koga meʼa mamaʼo. Pea ʼi tona taʼu 18, neʼe mavae leva ʼi tona ʼapi ʼo alu ki te koga meʼa ʼe vaha mo tona kolo ia kilometa ʼe 64.
Neʼe alu ia Karen ʼo lagolago ki te kiʼi kokelekasio ʼe faifakamafola ʼi te ʼu koga meʼa moʼugaʼia ʼi te faʼahi tai ʼo te Tai ʼo Filipine. ʼE manatuʼi e Karen tana haʼele lolotoga ʼaho ʼe tolu, mai Baggao moʼo kaku ki te kokelekasio foʼou pea mo tana hake mo hifo ʼi te ʼu moʼuga mo fakalaka tuʼa 30 tupu ʼi te ʼu vai tafe. Pea neʼe ina ui fenei: “Ke au tau ki te ʼu ʼapi ʼa ʼihi kau ako ʼo te Tohi-Tapu, ʼe au haʼele lolotoga hola ʼe ono, mo nofo ai ʼi te po katoa, pea ʼi te ʼaho ake ʼe au toe haʼele ia hola ʼe ono moʼo toe liliu ki fale.” ʼE ʼi ai koa he ʼuhiga ʼo ʼana faiga ʼaia? ʼE toe ui fenei e Karen ʼaki he malimali: “ ʼI ʼihi temi, ʼe mamahi ʼoku vaʼe, kaʼe logo la te faʼahi ʼaia neʼe au fai te ʼu ako Tohi-Tapu ʼe 18. Neʼe au ʼahiʼahi pea neʼe au sio ko Sehova ʼe lelei!”—Pes. 34:8, MN.
“NEʼE AU AKO TE FALALA ʼAE KIA SEHOVA”
Ko Sukhi
Kotea ʼae neʼe ina uga ia Sukhi, ko he tuagaʼane selipatea ʼe taʼu 40 tupu ʼe maʼuli ʼi Amelika, ke alu ki Filipine? ʼI te taʼu 2011, neʼe kau ʼi te fakatahi fakasiliko neʼe fakafehuʼi ai he taumatuʼa. Neʼe nā fakamatala pe neʼe feafeaʼi tanā fakatau te ʼu meʼa ʼae ʼe nā maʼu ke feala hanā olo ʼo tokoni ki te gaue faifakamafola ʼi Mekesike. ʼE ui fenei e Sukhi: “Neʼe tokoni mai te fakafehuʼi ʼaia ke au kamata fakakaukau ki he ʼu fakatuʼutuʼu neʼe mole au manatu ki ai ʼi muʼa atu.” ʼI te iloʼi ʼae e Sukhi ʼe ʼaoga lahi he tokoni moʼo faifakamafola ki te hahaʼi Punjabi ʼi Filipine, pea tahi ko ia ko te Initia, neʼe ina fai ai te tonu ʼae ke alu ʼo tokoni kia natou. Neʼe felaveʼi koa mo he ʼu fihifihia?
ʼE ui fenei e Sukhi: “Neʼe mole au ʼamanaki leva ʼe faigataʼa anai te filifili ʼo te ʼu meʼa ʼae ʼe taupau mo ʼae ʼe fakatau. Pea tahi, neʼe au alu ʼo maʼuli ʼi toku famili pea neʼe mole kei au maʼuli ohage ko taku maʼuli fimalie ʼi toku koga fale lolotoga taʼu ʼe 13. Neʼe mole faigafua kaʼe neʼe ko he faʼahi ʼe lelei ke au nofo teuteu ki te maʼuli fakafeauga.” Ko te u faigataʼa fea ʼae neʼe tau mo ia ʼi tana kaku atu ki Filipine? “Neʼe au mataku likoliko ʼi te ʼu kiʼi manulele mo totolo pea neʼe au manatu fau ki toku fenua. Neʼe au ako te falala ʼae kia Sehova ʼo laka ake ʼi muʼa atu!” Neʼe ʼi ai koa hona ʼuhiga? ʼE malimali pea ʼe ui fenei e Sukhi: “Neʼe ui e Sehova, kotou ʼahiʼahiʼi au pea ʼe kotou sio anai pe mole au foaki atu anai te tapuakina ʼo lahi ʼosi. Neʼe hoko moʼoni te ʼu palalau ʼaia kia au ʼi te temi ʼae neʼe fehuʼi mai ai e te fafine, “ ʼE ke toe liliu mai anai ʼafea? Koteʼuhi ʼe lahi ʼaku fehuʼi.” ʼE au maʼu ai te fiafia mo te fimalie lahi heʼe au lava tokoni ki te hahaʼi ʼae ʼe uʼa kai ʼi te faʼahi fakalaumalie. (Mala. 3:10) Pea toe ui fenei e Sukhi: “E moʼoni, neʼe faigataʼa ʼaupito ke au fai te tonu ʼae ke au alu ki Filipine. ʼI taku kua fakahoko te faʼahi ʼaia, neʼe ko he aluʼaga fakaofoofo taku sio ki te tokoni mai ʼa Sehova ʼi te ʼu aluʼaga fuli.”
“NEʼE AU TAUʼI TAKU TUʼANIA”
Ko Sime, ko te tehina kua ʼohoana ʼe fakaovi atu nei ki tona taʼu 40, neʼe mavae ʼi Filipine ʼo alu ki he fenua ʼi te potu Saute Uesite ʼo Asia moʼo fakahoko he gaue ʼe totogi lelei. ʼI te fenua ʼaia, ko te fakalotomalohi ʼae neʼe ina maʼu mai te taupau ʼo te siliko pea mo te akonaki ʼo te tehina ʼe kau ki te Kolesi Pule ʼae neʼe ʼekenaki ai ia Sime ke ina fakamuʼamuʼa ia Sehova ʼi tona maʼuli. ʼE ui fenei e Sime: “Neʼe mole au mamoe ʼi taku fakakaukauʼi ʼae ke au mavae ʼi taku gaue.” Kaʼe neʼe mavae ʼi tana gaue pea toe liliu leva ki Filipine. ʼE gaue nei ia Sime mo Haidee, tona ʼohoana, ʼi Davao del Sur, ʼi te potu saute ʼo te fenua, ʼae ʼe ʼaoga ki ai he kau faifakamafola moʼo fai te toe telituale ʼaia. ʼE tala fenei e Sime: “ ʼE au lotofakafetaʼi he neʼe au tauʼi taku tuʼania ʼae ke au mavae ʼi taku gaue pea mo taku fakamuʼamuʼa ia Sehova. ʼE mole ʼi ai he faʼahi ʼe kita maʼu ai ia te fiafia lahi ʼi takita foaki ia te meʼa lelei tuku pau kia Sehova!”
Ko Sime mo Haidee
“ ʼE MA MAʼU AI IA TE FIAFIA MOʼONI!”
Ko Ramilo mo Juliet, ko he taumatuʼa pionie ʼe nā taʼu 30, ʼi tanā iloʼi ʼae ʼe ʼaoga he tokoni ki te kokelekasio ʼe vaha pe mo tonā ʼapi ia kilometa ʼe 30, neʼe nā lotolelei ai ke nā olo ʼo tokoni ki ai. Koia, ʼi te vahaʼa fuli, peʼe ʼua peʼe laʼa, ʼe feʼoloʼaki tuʼumaʼu ia Ramilo mo Juliet ʼi tanā motopai moʼo kau ki te ʼu fono pea mo te gaue faifakamafola. Logo la ʼe faigataʼa te feʼaluʼaki ʼi te ʼu ala tokakovi pea mo te ʼu ʼaleso ʼae ʼe tautau, kaʼe ʼe nā fiafia ʼi te fakalahi ʼo tanā minisitelio. ʼE ui fenei e Ramilo: “ ʼE ma fai ni ako Tohi-Tapu ʼe 11 mo toku ʼohoana! Ko te gaue ʼi te ʼu koga meʼa ʼae ʼe ʼaoga lahi ai he tokoni, ʼe fakamaʼua ki ai ni sakilifisio, kaʼe ʼe ma maʼu ai te fiafia moʼoni!”—1 Ko. 15:58.
Ko Juliet mo Ramilo
ʼE kotou fia maʼu koa he tahi ʼu fakamahino ki te olo ʼo gaue ʼi te ʼu koga meʼa ʼae ʼe ʼaoga lahi ai he kau faifakamafola ʼi tokotou fenua peʼe ʼi he tahi age fenua? Kapau koia, pea kotou palalau mo te taupau ʼo te siliko, pea mo kotou lau te alatike ʼE Feala Koa Hau “Haʼu ki Masetonia?,” ʼi Te Minisitelio ʼo Te Puleʼaga ʼo ʼAukusito 2011.