ʼE ʼAu Tauhi Kia Sehova ʼAki Tana Tokoni Manavaʼofa
KO TE FAKAMATALA ʼO LAMBROS ZOUMBOS
Neʼe tonu ke ʼau fai te filifili maʼuhiga: peʼe ʼau tali te meʼa ʼaē neʼe foaki mai e taku faʼe tagata koloaʼia, ke ʼau tokaga ki tana ʼu koloā lalahi—ʼaē ʼe faka fealagia ai kia ʼau ke ʼau huʼi te ʼu maʼua ʼo toku famili, peʼe ʼau liliu ko he pionie katoa ʼa Sehova ʼAtua. Tuku muʼa ke ʼau fakamahino atu te ʼu meʼa ʼaē neʼe tupu ai taku fili moʼoni te meʼa ʼaē neʼe ʼau loto kiai.
NEʼE ʼau tupu ʼi te kolo ʼo Volos, ʼi Kelesi ʼi te taʼu 1919. Neʼe fakatau e taku matuʼa te ʼu mutuʼi meʼa pea mo te ʼu meʼa kehekehe maʼa te hahaʼi tagata, pea neʼe lahi tomatou ʼu koloā. Kae, neʼe hoko te fihifihia faka ekonomike ʼi te fakaʼosi ʼo te ʼu taʼu 1920, neʼe mole kei he falā ʼo taku matuʼa, pea neʼe puli ai mo tana gāue. Neʼe ʼau mamahi ʼi te temi fuli pe ʼi taku sio ki te fofoga fakaʼofaʼofa ʼo taku matuʼa.
Lolotoga te kiʼi temi, neʼe masiva ʼaupito ai toku famili. ʼI te ʼaho fuli, neʼe ʼau mavae fakatomuʼa mai te faleako, ke ʼau ʼalu ʼo talitali ki te tufa ʼo te meʼa kai. Kae, logope la tamatou māsisiva, neʼe lelei tomatou maʼuli faka famili. Neʼe ʼau fia tōketā, kae ʼi taku kei veliveli, neʼe tonu ke ʼau tuku taku ako, kae ʼau kamata gāue moʼo tokoni ki te maʼuli ʼo toku famili.
Pea, ʼi te lolotoga ʼo te Lua Tau Faka Malamanei, neʼe nofoʼi ia Kelesi e te kau Siamani pea mo te kau Italia, pea neʼe hoko te hoge fakamataku. ʼI ʼihi temi, neʼe ʼau sio ki toku ʼu kaumeʼa pea mo te ʼu hahaʼi ʼaē neʼe mātou feʼiloʼiʼaki ʼe nātou mamate ʼi te ʼu ala, ʼuhi ko te pakupaku—ʼe ko he meʼa fakalialia ʼe mole feala anai ke ʼau galoʼi! ʼI te tahi lakaga, neʼe maʼuli toku famili lolotoga ʼaho e 40 kae mole ʼi ai he moʼi pane, te meʼa kai tāfito ʼaia ʼi Kelesi. Ke feala hamatou maʼuʼuli, neʼe ma ʼolo mo toku taʼokete ki te ʼu kolo ʼaē neʼe ōvi mai, pea neʼe foaki mai kia māua te ʼu putete e tomatou ʼu kaumeʼa pea mo tomatou ʼu kāiga.
Neʼe Liliu Te Mahaki Ko Te Tapuakina
ʼI te kamata ʼo te taʼu 1944, neʼe ʼau mahaki kovi ʼuhi ko te faʼahiga mahaki ʼe higoa ko te pleurésie. Lolotoga te ʼu māhina e tolu ʼaē neʼe ʼau nofo ai ʼi te fale mahaki, ko toku tēhina mataʼi tama neʼe ina foaki mai te ʼu tohi e lua pea neʼe ina ʼui mai fēnei: “Lau te ʼu tohi ʼaia; ʼe ʼau ʼiloʼi papau ʼe ke leleiʼia anai te ʼu tohi.” Ko te tohi ʼaē Qui est Dieu? pea mo te tohi Protection, neʼe tā e te Watch Tower Bible and Tract Society. ʼI taku ʼosi lau te ʼu tohi ʼaia, neʼe ʼau fakamatala ki te kau mahahaki ʼo te lopitali, te ʼu meʼa ʼaē neʼe ʼau lau ʼi te ʼu tohi ʼaia.
ʼI taku mavae mai te fale mahaki, neʼe ʼau kamata fakatahitahi mo te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼo te kokelekasio ʼo Volos. Koia, ʼi te māhina katoa, neʼe ʼau nofo ʼi toku ʼapi, ʼuhi ko toku mahaki, pea neʼe ʼau lau ia hola e ono peʼe valu ʼi te ʼaho te ʼu alatike ʼāfea ʼo Te Tule Leʼo, pea mo te tahi ʼu tohi neʼe tā e te Sosiete Watch Tower. ʼAki te faʼahi ʼaia, neʼe ʼau tuputupu vave ai ʼi te faʼahi fakalaumālie.
Neʼe ʼAu Meihiʼi Mate Pe
ʼI te tahi ʼaho, ʼi te vaelua ʼo te taʼu 1944, neʼe ʼau hekaheka ʼi te hekaʼaga ʼi te lapalasi ʼo Volos. Fokifā pe ko te kau solia neʼe lagolago ki te kautau ʼo Siamani, neʼe nātou ʼohofi te faʼahi ʼaia pea neʼe nātou puke te hahaʼi fuli ʼaē neʼe ʼi ai. Neʼe lagi ko te toko 24 hahaʼi ʼaē neʼe taki ʼi te ʼu ala ʼo aʼu ki te ʼu nofoʼaga tāfito ʼo te Gestapo, ʼaē neʼe tuʼu ʼi te fale tānaki pata.
Hili kiai ni ʼu minuta, neʼe ʼau logo ki te tahi neʼe ina pāuiʼi toku higoa, pea mo te higoa ʼo ia ʼaē neʼe ma palalau tahi ʼi te hekaʼaga ʼi te lapalasi. Neʼe pāuiʼi māua e te tagata solia Keleka, pea neʼe ina ʼui mai kia māua, neʼe sio mai te tahi ʼi toku ʼu kāiga ki te ʼave ʼo māua, pea neʼe ina ʼui age ki te tagata solia ʼaia ko māua ko te ʼu Fakamoʼoni ʼa Sehova. Pea neʼe ʼui mai e te tagata solia Keleka ʼaia, kua feala hamā liliu kio māua, pea neʼe ina foaki mai tana pepa fakamoʼoni ke ma fakaʼaogaʼi mo kapau ʼe toe puke māua.
ʼI te ʼapogipogi ake, neʼe ma logo neʼe matehi e te kau Siamani te tokolahi ʼo nātou ʼaē neʼe puke moʼo liufaki ʼaki te kovi ʼaē neʼe fai e te hahaʼi fakafeagai Keleka, he neʼe nātou matehi te ʼu Siamani e toko lua. Logope la neʼe ma hāo mai te mate, kae ʼi te lakaga ʼaia neʼe ʼau ako te maʼuhiga ʼo te mole kau ʼa te kau Kilisitiano ki te tau.
ʼI te fasiga taʼu fakatōlau ʼo te taʼu 1944, neʼe ʼau papitema moʼo fakahā kua ʼau foaki toku maʼuli kia Sehova. Lolotoga te fasiga taʼu māfana ʼaē neʼe hoa mai kiai, neʼe fai e te kau Fakamoʼoni he ʼu fakatuʼutuʼu ke ʼau fakatahitahi mo te Kokelekasio ʼo Sklithro ʼaē neʼe tuʼu ʼi te ʼu moʼuga, pea neʼe toe lelei ai toku mahaki. Neʼe fakamataku ʼaupito ʼi Kelesi ia te tau faka sivile ʼaē neʼe hoko ʼi te fakaʼosi ʼo te nofoʼi e te kau Siamani ia te fenua. Neʼe liliu te kolo ʼaē neʼe ʼau nofo ai, ko te nofoʼaga tāfito ʼo te ʼu mālohi ʼa te kau solia fakafeagai. Ko te patele ʼo te kolo pea mo te tahi tagata agakovi neʼe nā tukugakoviʼi ko ʼau ko te malomu ʼo te puleʼaga pea neʼe fakafehuʼi ʼau e te telepinale ʼaē neʼe fakatuʼu e te kau solia fakafeagai ʼaia.
Neʼe kau ʼi te telepinale ʼaia te tagata pule ʼa te kau solia fakafeagai ʼo te potu ʼaia. ʼI taku ʼosi fakamatala te tupuʼaga ʼo taku nofo ʼi te kolo pea mo fakahā age, ʼi toku ʼuhiga Kilisitiano, ʼe mole ʼau kau ki te tau faka sivile, neʼe ʼui e te tagata pule ki te kau solia: “Kapau ʼe ʼi ai he tahi ʼe ina fai he meʼa ʼe kovi ki te tagata ʼaenī, ʼe ʼau fakatūʼa anai ia ia!”
Ki muli age neʼe ʼau toe liliu ki te kolo ʼaē neʼe ʼau tupu ai ʼi Volos, pea kua mālohi age taku tui ʼi toku mālohi fakasino.
ʼE ʼAu Tuputupu ʼi Te Faʼahi Fakalaumālie
ʼO mole fualoa kiai, neʼe fakanofo ʼau ko te tagata taupau ʼo te falā ʼi te kokelekasio ʼo te kolo ʼaia. Logope te ʼu faigataʼaʼia ʼaē neʼe tupu ʼaki te tau faka sivile—ʼo kau ai mo te tokolahi ʼo mātou ʼaē neʼe puke e te kau polisi ʼuhi ko te ʼu tukugakoviʼi ʼaē neʼe fai e te kau takitaki lotu, ʼi tanatou lau ʼaē ʼe mātou fakamaliu te hahaʼi mai tanatou lotu—ko te kau ʼaē ki te minisitelio faka Kilisitiano neʼe tupu ai taku fiafia lahi pea mo he fiafia lahi ʼo tomatou kokelekasio.
Pea, ʼi te kamata ʼo te taʼu 1947, neʼe ʼaʼahi mātou e te tagata taupau feʼaluʼaki ʼo te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Neʼe ko te ʼuluaki ʼaʼahi ʼaia ʼaē neʼe fai ʼi te hili ʼo te Lua Tau Faka Malamanei. ʼI te temi ʼaia, neʼe vaeluaʼi tomatou kokelekasio, pea neʼe fakanofo ʼau ko te taupau pelesita ʼo te tahi ʼi te ʼu kokelekasio ʼaia e lua. Neʼe lahi te matataku ʼa te hahaʼi ʼuhi ko te ʼu kautahi faka solia pea mo te ʼu kautahi ʼaē ʼe tauhi fakavale ki te fenua. Neʼe fakaʼaogaʼi e te Keletiate te ʼaluʼaga ʼaia. Neʼe nātou uga te kau takitaki ʼo te puleʼaga ke nātou fakafeagai ki te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova, ʼo nātou faka mafola te ʼu fakamatala loi, ʼe ʼui ko mātou ko te kau Komunisi pea ʼe mātou lagolago ki te hahaʼi agatuʼu ʼo te fenua.
Neʼe Puke ʼAu Pea Mo ʼAve ʼAu ʼo Pilisoniʼi
Lolotoga te taʼu 1947, neʼe lagi tuʼa hogofulu te puke ʼo ʼoku pea neʼe hoko tuʼa tolu toku fakamāuʼi. Kae, ʼi te ʼu lakaga fuli ʼaia, neʼe mole pilisoniʼi ʼau. ʼI te fasiga taʼu mātala ʼo te taʼu 1948, neʼe pilisoniʼi ʼau ia māhina e fā he neʼe lau ʼe ʼau fakamaliu te hahaʼi mai tanatou lotu. Neʼe pilisoniʼi ʼau ʼi te fale pilisoni ʼo Volos. Lolotoga te temi ʼaia, neʼe tuputupu ʼo tuʼa lua te kaugamālie ʼa te kau fai faka mafola ʼo tamatou kokelekasio, pea neʼe fiafia te ʼu tēhina.
ʼI ʼOketopeli 1948, lolotoga taku fono ʼaē mo te ʼu tēhina e toko ono, ʼaē neʼe nātou takitaki te kokelekasio, neʼe fehūfi mai te ʼu tagata polisi e toko nima ki te ʼapi pea neʼe nātou puke mātou ʼaki tanatou ʼu fana. Neʼe nātou ʼave mātou ki te fale polisi, ʼo mole nātou fakamahino mai te tupuʼaga ʼo tanatou puke mātou, pea neʼe nātou tā mātou. Neʼe hokaʼi toku fofoga e te tagata polisi neʼe ko te tagata fuhu. Pea neʼe pilisoniʼi mātou.
Ki muli age, neʼe pāui ʼau e te ofisie pule ki tona pilō. ʼI taku avahi te matapā, neʼe ina lī mai kia ʼau te foʼi hina vai tohi, kae neʼe mole tau kia ʼau, kae neʼe ʼalu ia ʼo ʼī ki te kaupā. Neʼe ina fai te meʼa ʼaia moʼo fakamatakuʼi ʼo ʼoku. Pea neʼe ina tuku mai kia ʼau te pepa pea mo te peni, pea mo ina fakatotonu fēnei mai: “Tohi te ʼu higoa ʼo nātou fuli ʼaē ʼe ko te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼi Volos, pea ke ʼaumai ʼapogipogi te lisi ʼaia. Kua ke ʼiloʼi pe te meʼa ʼaē ka hoko kia koe mo kapau ʼe mole ke fai te meʼa ʼaia!”
Neʼe mole ʼau tali age, kae ʼi taku liliu ki toku koga fale, neʼe mātou faikole mo te ʼu tēhina kia Sehova. Neʼe ʼau tohi pe toku higoa ʼi te pepa pea neʼe ʼau talitali ke pāui ʼau. Kae neʼe mole pāui ʼau e te tagata ofisie. Lolotoga te pōʼuli, ko te kau solia fakafeagai neʼe ʼōmai, pea neʼe fekauʼi e te ofisie ʼaia tana ʼu tagata ke nātou tauʼi nātou. ʼI te fetauʼaki ʼaē neʼe hoko kiai, neʼe lavea kovi te ofisie ʼaia, pea neʼe tonu ke tuʼusi tona tahi vaʼe. Ki muli age, neʼe fakamāuʼi mātou, pea neʼe talaʼakiʼi ai ʼe mātou fai te ʼu fono ʼe tapuʼi e te lao. Neʼe fakatūʼa ai ia mātou toko fitu ke mātou pilisoni ia taʼu e nima.
ʼI taku mole fia kau ki te Misa ʼo te ʼAhotapu, neʼe ʼave ʼau ki te faʼahi ke ʼau nofo tokotahi ai. ʼI te tolu ʼaho, neʼe ʼau kole ke ʼau palalau ki te tagata pule ʼo te fale pilisoni. Neʼe ʼau ʼui fēnei kia ia: “Fakalelei age, kae ʼi taku manatu ʼe mole hona ʼuhiga ke fakatūʼa he tahi ʼe ina tali lelei ke pilisoniʼi ia taʼu e nima ʼuhi ko tana tui.” Neʼe fakakaukauʼi lelei te faʼahi ʼaia e te pule ʼo te fale pilisoni, pea neʼe ina ʼui fēnei: “ ʼApogipogi, ʼe ke gāue anai ʼi henī, ʼo ōvi ki toku pilō.”
Ki muli age, neʼe ʼau liliu ko te tokoni ʼo te tōketā ʼi te fale pilisoni. ʼAki te faʼahi ʼaia, neʼe ʼau ako ai te ʼatu ʼu meʼa kehekehe ʼo ʼuhiga mo te maʼuli mālōlō, pea neʼe ʼaoga ʼaupito kia ʼau te meʼa ʼaia ʼi te ʼu taʼu ki muli age. Lolotoga taku nofo pilisoni, neʼe ʼau maʼu te ʼatu fealagia ke ʼau fai faka mafola, pea neʼe tali e te toko tolu pea neʼe kua nātou liliu ko te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova.
ʼI taku ʼosi fai ia taʼu e fā ʼi te fale pilisoni, neʼe fakamavae leva ʼau mai ai ʼi te 1952, he neʼe lelei taku aga. Ki muli age, neʼe tonu ke fakamāuʼi ʼau ʼi te telepinale ʼo Kolonito he neʼe ʼau fakafisi ki te hū solia. (Isaia 2:4) Neʼe ʼau nofo lolotoga te kiʼi temi nounou ʼi te fale pilisoni ʼo te kau solia, pea neʼe kamata ai toku tahi gaohi koviʼi. Ko ʼihi ʼu ofisie neʼe nātou fai te ʼu meʼa foʼou moʼoku fakamatakuʼi, ʼo nātou ʼui fēnei mai: “ ʼE ʼau tuʼusi liki anai tou mafu ʼaki he hele,” peʼe, “ ʼAua naʼa ke ʼui ʼe ke mate vave anai, heʼe ke mate māmālie anai ʼaki ia foʼi pulu e ono.”
Ko Te Tahi Faʼahiga ʼAhiʼahiʼi
Kae, neʼe mole tuai pea neʼe ʼau toe liliu ki toku ʼapi, ʼo toe gāue ʼi te kokelekasio ʼo Volos pea mo ʼau gāue faka temi ʼi taku gāue fakamālama. ʼI te tahi ʼaho, neʼe ʼaumai taku tohi mai te filiale ʼo te Sosiete Watch Tower ʼo Ateni, ʼe ina fakaafe ʼau ki he ako ʼe fai ia vāhaʼa e lua pea ke ʼau kamata ai te ʼaʼahi ʼo te ʼu kokelekasio ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova, ko he tagata taupau faka silikosikilipisio. ʼI te temi pe ʼaia, neʼe kole mai e taku faʼe tagata, ʼaē neʼe mole maʼu fānau pea mo lahi tona ʼu koloā, ke ʼau gāue moʼo taupau tona ʼu koloā. Neʼe kei masiva toku famili, pea ko te gāue ʼaia neʼe feala ke tokoni kia nātou ki tonatou ʼu fihifihia faka paʼaga.
Neʼe ʼau ʼalu ki taku faʼe tagata ʼo fakamālo kia ia ki te gāue ʼaē neʼe ina fia foaki mai, kae neʼe ʼau fakahā age kia ia neʼe ʼau tali te gāue makehe ʼi te minisitelio faka Kilisitiano. ʼI tana logo ki te meʼa ʼaia, neʼe tuʼu ake, mo sio fakamamalu mai kia ʼau, pea neʼe mavae fakafokifā ʼi te koga fale ʼaē neʼe ma fai palalau ai. Neʼe toe liliu mai mo te paʼaga neʼe feala ke tokoni ki toku famili lolotoga ni ʼu māhina. Neʼe ina ʼui fēnei: “Toʼo te falā ʼaenī, pea ke fai ʼaki te meʼa ʼaē ʼe ke loto kiai.” Talu mai te ʼaho ʼaia, ʼe mole feala haku fakamatala te ʼu meʼa ʼaē neʼe ʼau logoʼi ʼi te lakaga ʼaia. Neʼe hage kia ʼau neʼe ʼau logoʼi te leʼo ʼo Sehova ʼe ina ʼui fēnei mai: ‘Neʼe ke filifili te meʼa ʼaē ʼe lelei. ʼE ʼau nofo mo koe.’
ʼAki toku fakaloto mālohiʼi e toku famili, neʼe ʼau mavae ʼo ʼalu ki Ateni, ʼi Tesepeli 1953. Logope la neʼe ko taku faʼe tokotahi pe ʼaē neʼe kua liliu ko he Fakamoʼoni, ko toku famili neʼe mole nātou fakafeagai ki taku gāue faka Kilisitiano. ʼI taku ʼalu ki te filiale ʼo Ateni, neʼe ʼi ai te tahi meʼa neʼe fakatalitali kia ʼau. Neʼe ʼau maʼu taku tohi mai toku kiʼi tokolua, ʼo ina fakahā mai kua maʼu e taku matuʼa te tokoni faka paʼaga ʼaē neʼe faiga kiai lolotoga ia taʼu e lua. Neʼe ʼau fiafia ʼaupito ʼi te logo ʼaia? Neʼe hage neʼe kua ʼau maʼu hoku ʼu kapakau, ʼo ʼau tokalelei ke ʼau lele māʼoluga ʼi te selevisi ʼa Sehova!
ʼE ʼAu Maʼu Te Fakatokaga
ʼI te ʼu ʼuluaki taʼu ʼaē neʼe ʼau kamata ai te gāue faka silikosikilipisio, neʼe tonu ke ʼau tokaga lelei, he neʼe kovi te ʼu fakataga ʼaē neʼe fai e te kau takitaki lotu pea mo te kau takitaki politike ki te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Moʼo ʼaʼahi ia tomatou ʼu tēhina Kilisitiano, tāfito ia nātou ʼaē neʼe nonofo ʼi te ʼu kiʼi kolo liliki, neʼe ʼau haʼele lolotoga ni ʼu hola ʼi te pōʼuli. Ko te ʼu tēhina, ʼaē neʼe feala pe ke puke nātou, neʼe nātou fakatahitahi pea mo nātou atalitali lelei ʼi te ʼapi, ki taku ʼalu age. Neʼe hoko ai te ʼu fefakaloto mālohiʼaki lolotoga te ʼu ʼaʼahi ʼaia.—Loma 1:11, 12.
ʼI ʼihi temi, neʼe ʼau ʼai te ʼu faʼahiga teu kehekehe ke mole ʼiloʼi ʼau. ʼI te tahi lakaga, neʼe ʼau teuteu ohage ko he tagata tauhi ōvi ke feala haku fakalaka ʼi te pālasi, ke ʼau ʼalu ki te ʼu tēhina, neʼe ʼaoga lahi kia nātou he ʼaʼahi ʼa he tagata tauhi ōvi ʼi te faʼahi fakalaumālie. ʼI te tahi lakaga, ʼi te taʼu 1955, ko ʼau pea mo te tahi Fakamoʼoni neʼe ma lau ko māua ko te ʼu tagata ʼe nā fakatau te ʼu lai, ke mole tokagaʼi māua e te kau polisi. Neʼe fakatotonu mai kia māua ke ma kumi te ʼu tēhina ʼe mole kei fai faka mafola ʼi te kiʼi kolo ʼo Árgos Orestikón.
Neʼe ma fakatau tama ʼu meʼa ʼi te fakatauʼaga meʼa ʼo te kolo. Kae, ko te polisi kei tūpulaga neʼe leʼoleʼo ʼi te faʼahi ʼaē neʼe ma fakatau ai tama ʼu meʼa, neʼe mahalohalo, pea ʼi te temi fuli ʼaē neʼe fakalaka ai, neʼe sio faikehe mai kia māua. Moʼo fakaʼosi, neʼe ina ʼui mai fēnei kia ʼau: “ ʼE mole ke hage koe ko he tagata ʼe fakatau lai.” ʼI te temi ʼaia, neʼe ʼōmai te ʼu fafine e toko tolu pea neʼe nātou fia toʼo he ʼu lai. ʼI taku fakahā age taku ʼu lai, neʼe ʼau ʼui fēnei age: “ ʼE kai e te tagata polisi ʼaenī te ʼu lai ʼaenī, pea koutou sisio ki tona mālohi pea mo tona tūpulaga!” Neʼe sisio te ʼu fafine ki te tagata polisi pea mo nātou kakata. Neʼe toe malimali mo ia pea neʼe ʼalu.
ʼI te temi ʼaē neʼe ʼalu ai, neʼe ʼau fakaʼaogaʼi te fealagia ʼaia ke ʼau ʼalu ki te fale koloā ʼaē neʼe gāue ai tomatou ʼu tēhina fakalaumālie, ko he ʼu tagata tui kofu. Neʼe ʼau kole ki te tahi ia nātou ke ina tui te fakamaʼu ʼaē neʼe tō ʼi toku kofu. ʼI tana lolotoga tui te foʼi fakamaʼu, neʼe ʼau fakaōvi age kia ia pea mo fanafana age: “ ʼE ʼau haʼu mai te filiale moʼo ʼaʼahi ʼo koutou.” ʼI te kamata, neʼe matataku te ʼu tēhina, koteʼuhi neʼe mole heʼeki nātou felogoi mo he ʼu kaumeʼa Fakamoʼoni lolotoga ni ʼu taʼu. Neʼe ʼau fai ia meʼa fuli moʼo fakaloto mālohiʼi ia nātou pea neʼe ʼau fai te ʼu fakatuʼutuʼu ke mātou toe felāveʼi ʼi te tānuma ʼo te kolo ke mātou palalau ki te tahi ʼu meʼa. Neʼe fakaloto mālohi te ʼaʼahi ʼaia, pea neʼe nātou toe liliu ʼo faiva ʼi te minisitelio faka Kilisitiano.
Neʼe ʼAu Maʼu Toku ʼOhoana Agatonu
ʼI te taʼu 1956, hili kiai taʼu e tolu ʼo taku kua kamata fai te gāue taupau feʼaluʼaki, neʼe ʼau fetaulaki mo Niki, ko te tuagaʼane kei finemui neʼe ina leleiʼia te gāue fai faka mafola pea neʼe ina fia foaki tona maʼuli ki te minisitelio katoa. Neʼe ma femanakoʼaki pea neʼe ma ʼohoana ʼi Sūnio ʼo te taʼu 1957. Neʼe ʼau tuʼania peʼe feala anai kia Niki ke ina fakahoko te ʼu maʼua ʼaē ʼe pipiki ki te gāue taupau feʼaluʼaki, he neʼe kovi te ʼu meʼa ʼaē neʼe fai ki te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼi Kelesi. ʼAki te tokoni ʼa Sehova, neʼe faiga mālohi ia Niki, pea neʼe liliu ai ko te ʼuluaki fafine ʼaē ʼe kaugā fagona mo tona ʼohoana ʼi te gāue faka silikosikilipisio ʼi Kelesi.
Neʼe ma hoko fakatahi atu te gāue taupau feʼaluʼaki lolotoga ni taʼu e hogofulu, ʼo gāue ki te ʼatu ʼu kokelekasio ʼo Kelesi. ʼI ʼihi temi, neʼe ma ʼai he ʼu faʼahiga teu ke mole ʼiloʼi ai māua pea, ʼaki tama ʼu pasikete, neʼe ma haʼele ʼi te pōʼuli lolotoga ni ʼu hola, ke ma aʼu ki he kokelekasio. Logope la te ʼu fakafeagai lahi ʼaē neʼe hoko kia māua, neʼe ma fiafia ʼi tama sisio ki te ʼuluaki tuputupu fakaofoofo ʼa te kau Fakamoʼoni.
Te Gāue ʼi Te Petele
ʼI Sanualio 1967, neʼe fakaafe māua ki te gāue ʼi te Petele, ko te higoa ʼaia ʼaē ʼe fakaʼaogaʼi ki te filiale ʼo te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Neʼe ma punamaʼuli ʼi te fakaafe ʼaia, kae neʼe ma tali, ʼo ma falala ʼe takitaki e Sehova ia meʼa fuli. ʼAki te temi, neʼe ma leleiʼia te pilivilesio lahi ʼaia ʼaē ko te gāue ʼi te potu tāfito ʼo te gāue faka teokalatike.
Hili ia māhina e tolu ki tama hū ki te Petele, neʼe faʼao te takitaki ʼo te puleʼaga e te kau solia agatuʼu, pea neʼe tonu ke toe ʼāsili age te gāue fakaū ʼa te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Neʼe mātou fai te ʼu fono mo te ʼu kiʼi kūtuga veliveli, pea mātou fai tamatou ʼu fakatahi lalahi ʼi te ʼu vao matuʼa, mo faka mafola fakafūfū, pea mo tā pea mo tufa fakafūfū te ʼu tohi faka Tohi-Tapu. Neʼe mole faigataʼa te mulimuli ki te ʼu ʼaluʼaga ʼaia, koteʼuhi neʼe mātou toe fakaʼaogaʼi te ʼu faʼahiga fai ʼaē neʼe mātou fakaʼaogaʼi ʼi te ʼu taʼu kua hili. Logope la te tapuʼi ʼo te gāue, neʼe liliu te tokosiʼi ʼaē ko te 11 000 ʼi te taʼu 1967 ʼo fakalaka ki te 17 000 tupu ʼi te taʼu 1974.
Hili kiai teitei taʼu e 30 ʼo tamā gāue ʼi te Petele, ʼe kei hoko atu tomā ʼu tapuakina ʼi te faʼahi fakalaumālie, logope la te kua vaivai ʼo tomā ʼu sino pea mo tamā kua matutuʼa. Lolotoga ia taʼu e hogofulu tupu, neʼe ma nonofo ʼi te ʼu nofoʼaga ʼo te filiale ʼaē neʼe tuʼu ʼi te ala Kartali ʼi Ateni. ʼI te taʼu 1979, neʼe avahi te filiale foʼou ʼi Marousi, te tuʼa kolo ʼo Ateni. Kae talu mai te taʼu 1991, neʼe mātou maʼu te filiale foʼou lahi ʼi Eleona, ia kilometa e 60 ʼi te Potu Tokelau ʼo Ateni. ʼI te filiale ʼaia, neʼe ʼau gāue ʼi te fale mahaki ʼo te Petele, ʼo ʼaoga lahi ai te ako ʼaē neʼe ʼau maʼu ʼi te fale pilisoni, ʼi taku tokoni ki te tōketā.
Lolotoga toku ʼu taʼu e fāgofulu tupu ʼi te gāue katoa ʼi te minisitelio, ohage ko Selemia, neʼe kua ʼau sio ki te hoko moʼoni ʼo te fakapapau ʼaē neʼe fai e Sehova: “ ʼE mahino papau ʼe nātou tauʼi anai koe, kae ʼe mole nātou mālo anai, ‘heʼe ʼau nofo mo koe moʼo hāofaki koe,’ ko te ʼui ʼaia ʼa Sehova.” (Selemia 1:19) Ei, neʼe lahi te ʼu tapuakina ʼaē neʼe foaki mai e Sehova kia māua. ʼE ina tuku tuʼumaʼu mai kia māua tana tokaga ʼofa pea mo tona ʼofa makehe.
ʼE ʼau fakaloto mālohiʼi te kau tūpulaga ʼo te kautahi ʼa Sehova ke nātou gāue katoa ʼi te minisitelio. Kapau ʼe nātou fai te faʼahi ʼaia, ʼe hā ʼaki ai anai ʼe nātou tali te fakaafe ʼa Sehova ʼaē ke nātou ʼahiʼahiʼi peʼe ina fakahoko moʼoni anai tana fakapapau ʼaē ke ina ‘avahi kia nātou te ʼu matapā ʼo te lagi pea mo huaʼi kia nātou he tapuakina ʼo aʼu ki te temi ʼaē ka nātou maʼu katoa ai ia meʼa fuli ʼaē ʼe ʼaoga kia nātou.’ (Malakia 3:10) ʼI te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko kia ʼau, ʼe feala ke ʼau fakapapau atu, ʼu tūpulaga, ʼe tapuakinaʼi moʼoni anai e Sehova ia koutou fuli mo kapau ʼe koutou falala katoa kia ia.
[Paki ʼo te pasina 26]
Ko Lambros Zoumbos pea mo tona ʼohoana, ia Niki