Ko He ʼu Fuʼu ʼAkau Mālohi ʼAupito
Ko he mata maka ʼe lagi mole ko he koga meʼa lelei ʼaia moʼo fakatuʼu ai hokotou ʼapi, tāfito la mokā tuʼu te mata maka ʼaia ʼi he tumutumu ʼo he moʼuga. Logola te lagi mole faʼa lelei ʼo te kele ʼaia, kae ko ʼihi fuʼu ʼakau ʼo te ʼu moʼuga ʼe pipiki mālohi ki te ʼu taʼi koga meʼa makaʼia ʼaia, ʼo nātou maʼuʼuli tatau aipe peʼe ko te temi momoko peʼe ko te taʼi laʼā ʼo te temi vela.
ʼI TE agamāhani, ko te ʼu fuʼu ʼakau mālohi ʼaia ʼe mole lalahi ohage ko te ʼu fuʼu ʼakau ʼaē ʼe maʼuʼuli ʼi te lalo moʼuga. ʼE pikopiko tonatou tafitoʼi ʼakau pea ʼe homo tuai. ʼE ko te agaaga ʼaia ʼo te ʼu fuʼu ʼakau ʼaia ʼuhi ko te ʼaele ʼo te koga meʼa pea mo te agaaga ʼo te kele ʼaē ʼe hohomo ai.
ʼI takotou sisio ki te ʼu ʼaluʼaga faigataʼa ʼo te koga meʼa ʼaē ʼe maʼuʼuli ai te ʼu fuʼu ʼakau ʼaia, ʼe lagi koutou manatu anai ʼe mole maʼuli fualoa ai. Kae ʼe koutou faihala. ʼE lau e ʼihi hahaʼi ko te fuʼu pinus ʼaē ʼe higoa ko te Methuselah, ʼe maʼu ia meta e 3 000 ʼi te koga meʼa māʼoluga ʼo te ʼu moʼuga ʼo White Mountains ʼo Californie, ʼe taʼu 4 700. ʼE ʼui e te tohi Livre des records 1997 ʼe ko te taʼi faʼahiga fuʼu ʼakau ʼaia ʼe matuʼa ʼaupito ʼe maʼu ʼi te kele. Neʼe fakamahino fēnei e Edmund Schulman, ʼaē neʼe ina fai te sivi ʼo te ʼu fuʼu ʼakau matuʼa ʼaupito ʼaia: “ ʼE hage ia ʼe maʼuli fualoa te pinus ʼuhi ko te ʼu ʼaluʼaga faigataʼaʼia ʼaē ʼe maʼuli ai. Ko te ʼu faʼahiga fuʼu ʼakau matuʼa fuli ʼaia ʼi te White Mountains ʼe maʼuʼuli ia meta e 3 000 ʼi he kele ʼe makamakaʼia pea mo magemage.” Neʼe toe fakatokagaʼi pe foki e Schulman ko te fuʼu ʼakau matuʼa ʼaupito ʼo ʼihi faʼahiga pinus ʼe maʼu ʼi te ʼu koga meʼa ʼe faigataʼa ʼaupito te maʼuli ʼi ai.
Logope te ʼu ʼaluʼaga faigataʼaʼia ʼaē ʼe maʼuʼuli ai te ʼu faʼahiga fuʼu ʼakau ʼaia, kae ko te ʼu faʼifaʼitaki ʼaia ʼo te faʼa kātaki ʼe nātou fakaʼaogaʼi te ʼu faʼahi lelei e lua ʼo te ʼu koga meʼa ʼaē ʼe nātou maʼuʼuli ai. Ko te tuʼu ʼāteaina ʼo te ʼu fuʼu ʼakau ʼaia, ʼaē ʼe tahitahiga ai ʼihi ʼakau, ʼe ina puipui nātou mai te ʼu manunū ʼo te ʼu vao matuʼa, ʼaia ʼe feala ke vela ai te ʼu fuʼu ʼakau matuʼa feiā. Pea ko ʼonatou ʼu aka ʼe pipiki mālohi ki te ʼu maka ʼaē ʼe homo ai, ʼo gata pe ki he mafuike ʼe ina lava veteki te haʼi ʼaia.
ʼI te Tohi-Tapu ko te ʼu tagata kaugana agatonu ʼa te ʼAtua ʼe fakatatau ki te ʼu fuʼu ʼakau. (Pesalemo 1:1-3; Selemia 17:7, 8) ʼE nātou toe tauʼi mo nātou te ʼu faigataʼaʼia ʼuhi ko te ʼu ʼaluʼaga ʼaē ʼe hoko kia nātou. ʼE ʼahiʼahiʼi lahi tanatou tui e te fakataga, te mahamahaki, peʼe ko te maʼuli masiva, tāfito la mokā ʼe hoholo atu te ʼu ʼahiʼahi ʼo lauʼi taʼu. Kae ko tonatou Tupuʼaga, ʼaē neʼe ina fakatupu he ʼu fuʼu ʼakau ʼe nātou lava tali te ʼu faigataʼaʼia, ʼe ina fakamoʼoni ki tana kau atolasio ʼe lagolago anai kia nātou. ʼE fakapapau fēnei e te Tohi-Tapu kia nātou ʼaē ʼe faʼa kātaki: “ ʼE ina fakaloto mālohiʼi anai ia koutou, ʼe ina fakatuʼu mālohi anai ia koutou.”—1 Petelo 5:9, 10, MN.
ʼI te kupu faka Keleka ʼaē ʼe tau fakaliliu ʼi te Tohi-Tapu ki te faʼa kātaki, ʼe maʼu ai te manatu ʼaē ko he tahi ʼe ‘tuʼu maʼu, ʼe hoko atu, peʼe tuʼu mālohi.’ Ohage pe ko te ʼu fuʼu ʼakau ʼi te ʼu moʼuga, ʼe ʼaoga te tauaka mālohi ki te faʼa kātaki. ʼE tonu ki te kau Kilisitiano ke nātou tauʼaka mālohi ia Sesu Kilisito ke feala hanatou tutuʼu mālohi ai. Neʼe tohi fēnei e Paulo: “ ʼI takotou kua tali ia Kilisito Sesu te ʼAliki, koutou haga haʼele fakatahi mo ia, ʼo koutou tauaka pea mo lagaʼi ake koutou ia te ia, pea neʼe koutou liliu ʼo mālohi ʼi te tui, ohage pe ko te akoʼi ʼo koutou, ʼo koutou mahu ʼi te tui ʼi te fakafetaʼi.”—Kolose 2:6, 7, MN.
Neʼe mahino kia Paulo neʼe ʼaoga ke ʼi ai he ʼu aka mālohi ʼi te faʼahi fakalaumālie. Mo ia totonu neʼe tau mo “te tala ʼi te kakano, MN” pea neʼe ina kātakiʼi te fakataga kovi ʼaupito ʼi tona minisitelio. (2 Kolonito 11:23-27; 12:7) Kae neʼe ina tokagaʼi, neʼe ina lava hoko atu ʼaki te mālohi ʼo te ʼAtua. Neʼe ina tala fēnei: “ ʼE ʼau maʼu te mālohi ʼaia kia meʼa fuli, ʼuhi ko ia ʼaē ʼe ina foaki mai te mālohi.”—Filipe 4:13, MN.
Ohage ko tona fakahā e te faʼifaʼitaki ʼa Paulo, ʼe mole hā te ʼaoga ʼo te faʼa kātaki faka Kilisitiano ʼi te ʼu ʼaluʼaga fīmālie. Ohage ko te ʼu fuʼu ʼakau ʼi te moʼuga ʼaē ʼe maʼuʼuli pe logola te ʼu faigataʼaʼia talu mai te ʼu sēkulō, ʼe feala ke tou tuʼu mālohi mo kapau ʼe tou tauaka ia Kilisito pea mo tou fakalogo ki te mālohi ʼaē ʼe foaki e te ʼAtua. Pea tahi ʼaē meʼa, kapau ʼe tou faʼa kātaki ʼo aʼu ki te fakaʼosi, ʼe hoko anai kia tatou totonu te lea faka polofeta ʼaenī ʼa te ʼAtua: “ ʼE hage anai te ʼu ʼaho ʼo taku hahaʼi ko te ʼu ʼaho ʼo he fuʼu ʼakau.”—Isaia 65:22; Mateo 24:13.