Te ʼu Fehuʼi ʼa Te Kau Lautohi
Koteā te faka ʼuhiga ʼo te ʼu palalau ʼa Sesu ʼaē neʼe ina ʼui fēnei kiā Nikotemo: “Heʼeki ʼi ai he tahi kua hake ki selo, gata pe ki ʼaē neʼe hifo mai te lagi, ia te Foha ʼo te tagata”?—Soane 3:13, MN.
ʼI te temi ʼaē neʼe ina fai ai tana ʼu palalau ʼaia, neʼe kei maʼuli ʼi te kele, pea neʼe mole heʼeki toe hake ia ki selo, peʼe kua toe liliu kiai. Kae ʼaki te ʼu faʼahi ʼaē kua tou mahino kiai ʼo ʼuhiga mo Sesu, pea mo te ʼaluʼaga ʼo tana ʼu palalau ʼaia, ʼe feala anai hatatou mahino ki te faka ʼuhiga ʼo tana ʼu palalau.
Ko Sesu “neʼe hifo mai te lagi,” ia te potu fakalaumālie ʼaē neʼe ʼuluaki maʼuli ai mo tana Tāmai, kae ʼi te temi ʼaē neʼe fakakatofa kiai, neʼe fakahifo te maʼuli ʼo te ʼAlo ʼaia ki te fatu ʼo Malia, ke tupu tagata ai. (Luka 1:30-35; Kalate 4:4; Hepeleo 2:9, 14, 17) ʼI tona ʼosi mate, neʼe fakatuʼuake ia Sesu ko te laumālie pea neʼe toe liliu kiā tafa ʼo Sehova. Koia ʼi muʼa ʼo tona mate, neʼe faikole fēnei ia Sesu: “Tāmai, faka kolōliaʼi au ʼi ʼou tafa ʼaki te kolōlia ʼaē neʼe au maʼu ʼi ʼou tafa, ʼi muʼa ʼo te fakatupu ʼo te malamanei.”—Soane 17:5, MN; Loma 6:4, 9; Hepeleo 9:24; 1 Petelo 3:18.
ʼI te temi ʼaē neʼe fai palalau ai ia Sesu mo Nikotemo, Faliseo pea mo faiako ʼi Iselaele, neʼe mole heʼeki toe liliu ia Sesu ki selo. Neʼe mole heʼeki he tahi tagata kua mate pea hake ki te potu fakalaumālie, ʼaē ko selo. Neʼe ʼui pe la e Sesu, ko Soane Patita neʼe ko he polofeta makehe ʼa te ʼAtua, kae “ko ʼaē ʼe veliveli ʼi te puleʼaga ʼo selo ʼe lahi ake iā te ia.” (Mateo 11:11, MN ) Pea neʼe fakamahino e te ʼapositolo ko Petelo, māʼia mo te Hau agatonu ko Tavite, ʼe kua mate pea neʼe kei nofo pe ia ʼi tona faitoka, kae neʼe mole hake ia ki selo. (Gaue 2:29, 34) Neʼe ʼi ai te tupuʼaga lelei ʼo te mole hake ki selo ʼo nātou ʼaē neʼe mamate ʼi muʼa ʼo te mate ʼa Sesu, ohage ko Tavite, mo Soane Patita pea mo ʼihi ake tagata tui. He neʼe nātou mamate kae neʼe heʼeki tofa e Sesu ia te ala peʼe ko te fealagia ʼaē ki ni hahaʼi ke fakatuʼuake nātou ki te maʼuli ʼaē ʼi selo. Neʼe tohi e te ʼapositolo ko Paulo, ko Sesu te ʼuluaki tagata ʼaē neʼe ina “tofa . . . te ala foʼou pea mo maʼuli” ʼaē ki selo.—Hepeleo 6:19, 20, MN; 9:24; 10:19, 20.
ʼUhi ko te mole heʼeki mate ʼa Sesu pea mo tona mole heʼeki fakatuʼuake, neʼe koteā te faka ʼuhiga ʼo tana ʼu palalau ʼaenī kiā Nikotemo: “Heʼeki ʼi ai he tahi kua hake ki selo, gata pe ki ʼaē neʼe hifo mai te lagi, ia te Foha ʼo te tagata?” (Soane 3:13, MN ) Tou vakaʼi age muʼa ia te ʼaluʼaga ʼo te fai palalau ʼa Sesu mo Nikotemo.
ʼI te ʼaho ʼaē neʼe haʼu ai te pule Sutea kiā Sesu ʼi te pōʼuli, neʼe tali fēnei age e Sesu kiā ia: “ ʼE au tala moʼoni atu kiā te koe: Kapau ʼe mole toe tupu he tahi, ʼe mole feala ke [sio] ki te puleʼaga ʼo te ʼAtua.” (Soane 3:3, MN ) Moʼo tali, neʼe fehuʼi age e Nikotemo: ‘ ʼE lava feafeaʼi ia te faʼahi ʼaia, ke toe tupu he tagata?’ Neʼe mole mahino ki te akonaki fakaʼatua ʼaia ʼo ʼuhiga mo te hū ki te Puleʼaga ʼo te ʼAtua. Neʼe ʼi ai koa he tahi kehe moʼona fakamahino age? Kailoa, neʼe mole feala ki he tagata ke ina fakamahino age peʼe ina akoʼi ia ia ʼo ʼuhiga mo te faʼahi ʼaia, he neʼe mole he tahi kua hake ki selo, ke feala hana fakamahino he faʼahi ʼo ʼuhiga mo te hū ki te Puleʼaga. Ei, neʼe gata pe mo Sesu te lava akoʼi ʼo Nikotemo pea mo ʼihi ia te faʼahi ʼaia, he neʼe hifo mai selo, pea neʼe ina maʼu te poto ʼaē moʼo akoʼi ia te hahaʼi ʼo ʼuhiga mo te ʼu faʼahi ʼaia.
Ko te fehuʼi ʼaē ʼe lagaʼi ʼo ʼuhiga mo te vaega ʼaia, ʼe ina akoʼi mai te puani maʼuhiga ʼo ʼuhiga mo te ako ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua. ʼAua naʼa kita lotolotolua mokā kita lau he vaega ʼe mata faigataʼa tata mahino kiai. Ko he vaega faka Tohi-Tapu, ʼe tonu ke vakaʼi tona faka ʼuhiga ʼaki he tahi ʼu vaega, pea ʼe tonu ke nātou felogoi tahi. Tahi ʼaē meʼa, ʼi te agamāhani, ko te ʼaluʼaga ʼo he vaega peʼe ko te puani ʼaē ʼe talanoa kiai, ʼe ʼaoga anai ke kita maʼu ai he fakamahino ʼe fakapotopoto pea mo matatonu, ʼo ʼuhiga mo he vaega ʼe kita mahino gataʼa kiai.