Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w11 1/10 p. 7-9
  • Kua ʼIloʼi Te Pule Fakapulipuli ʼo Te Mālamanei

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • Kua ʼIloʼi Te Pule Fakapulipuli ʼo Te Mālamanei
  • Te Tule Leʼo—2011
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • ‘Ko Te Pule Totonu ʼo Te Mālamanei’ ʼe Ina Fakamahino Mai Ko Ia Te Pule
  • ʼE Tuku e Te Pule ʼo Te Mālamanei Tona Mālohi Ki Tona ʼu Kaugā Gāue
  • Ko Te Pule ʼo Te Mālamanei ʼe Ina Fakahā Ia Tona ʼUhiga Moʼoni
  • Kua Vave Pē Te Mole Kei Fakahalaʼi e Te Tēvolo Ia Te Hahaʼi
  • Te fili ote mauli heegata
    E Feala Keke Mauli O Heegata Ite Palatiso Ite Kele
  • “Kotou Fakafeagai Ki Te Tēvolo” Ohagē Ko Tona Fai e Sesu
    Te Tule Leʼo—2008
  • Te Tevolo ʼe Mole Ko He Meʼa Pe Moʼo Fakamataku
    Te Tule Leʼo—2001
  • Koutou Fakafeagai Kiā Satana, Pea ʼe Hola Mamaʼo Anai!
    Te Tule Leʼo—2006
Hoko Atu
Te Tule Leʼo—2011
w11 1/10 p. 7-9

Kua ʼIloʼi Te Pule Fakapulipuli ʼo Te Mālamanei

ʼI TE tahi lakaga neʼe ʼui fēnei e Sesu ki te hahaʼi: “Ko te pule ʼo te mālama ʼaenī ʼe lī anai ki tuʼa.” Ki muli age neʼe ina toe ʼui, ʼe ‘ko te pule ʼo te mālamanei ʼe mole maʼu hana puke kiā te ia’ pea “kua fakamāuʼi te pule ʼo te mālamanei.” (Soane 12:31; 14:30; 16:11) Ko ai ʼaē neʼe talanoa ki ai Sesu?

Kā tou vakaʼi te ʼu palalau ʼaē neʼe fai e Sesu ʼo ʼuhiga mo “te pule ʼo te mālamanei,” ʼe hā lelei neʼe mole feala ke talanoa ʼo ʼuhiga mo tana Tamai, ia Sehova ʼAtua. Koia, ʼe ko ai koa “te pule ʼo te mālamanei”? ʼE ‘lī feafeaʼi anai ki tuʼa’ pea ʼe “fakamāuʼi” feafeaʼi anai?

‘Ko Te Pule Totonu ʼo Te Mālamanei’ ʼe Ina Fakamahino Mai Ko Ia Te Pule

Ohagē pē ko he tagata poto ʼi te fai fakapō ʼaē ʼi te agamāhani ʼe fiameʼameʼa ʼo ʼuhiga mo tona mālohi, ko te ʼaluʼaga ʼaia neʼe fai ʼe te Tēvolo ʼi tana fakahalaʼi ia Sesu, te ʼAlo ʼo te ʼAtua. ʼI tana ʼosi fakahā age kiā Sesu ia “te ʼu puleʼaga fuli” ʼo te mālamanei, neʼe ʼui fēnei e Satana: “ ʼE au foaki atu anai kiā te koe te pule kātoa ʼaenī pea mo te kolōlia ʼo [te ʼu puleʼaga fuli ʼaenī], he neʼe foaki mai kiā te au, pea ʼe au foaki ki ʼaē ʼe au loto ki ai. Koia, kapau ʼe ke fai e koe ʼi ʼoku muʼa he ʼatolasio, ʼe liliu kātoa anai ko hau ʼu meʼa ʼa koe.”—Luka 4:5-7.

Kapau ko te Tēvolo ʼe ko te kovi ʼaē ʼe ʼi loto ʼo te hahaʼi, ohagē ko te ʼui ʼa ʼihi, neʼe lava feafeaʼi he fakamahino ʼo te fakahala ʼaia? Neʼe fakahalaʼi koa ia Sesu ʼaki he holi peʼe ko he manatu ʼe kovi ʼi tana ʼosi papitema? Kapau neʼe koia, koteā te fakaʼuhiga ʼo te ʼu palalau ʼaenī ʼaē ʼe tou maʼu ʼi te Tohi-Tapu: “ ʼE mole he agahala iā te ia”? (1 Soane 3:5) Neʼe mole fakafisi ia Sesu ki te puleʼi e te Tēvolo ia te mālamanei, kae neʼe ina fakamoʼoni ia te faʼahi ʼaia ʼo ina ʼui ko te Tēvolo ʼe “ko te pule ʼo te mālamanei,” ʼo ina fakamatalatala neʼe “fai fakapō” pea mo “gutu loi.”—Soane 14:30; 8:44; Bible en français courant.

Hili taʼu e 60 tupu ʼi te kua ʼosi felōgoi ʼaē ʼa Kilisito pea mo te Tēvolo, neʼe fakamanatuʼi e te ʼapositolo ko Soane ki te kau Kilisitiano ʼo ʼuhiga mo te mālohi ʼo te fakaneke ʼa te Tēvolo, ʼi tana ʼui ʼaē “ko te mālamanei kātoa ʼe takoto ia ʼi te mālohi ʼo ia ʼaē ʼe agakovi.” ʼO ʼuhiga mo ia ʼaia, neʼe toe ʼui e Soane, “ ʼe ina fakahēʼi ia te kele kātoa.” (1 Soane 5:19; Fakahā 12:9) ʼE hā lelei mai, ʼe ʼui ʼi te Tohi-Tapu “ko te pule ʼo te mālamanei” ʼe ko te laumālie fakapulipuli. Kae ʼe mafola feafeaʼi tana fakahalaʼi ia te mālamanei?

ʼE Tuku e Te Pule ʼo Te Mālamanei Tona Mālohi Ki Tona ʼu Kaugā Gāue

ʼI te faitohi ʼa te ʼapositolo ko Paulo ʼo ʼuhiga mo te tau ʼo te tui ʼaē ʼe kau kiai ia te kau Kilisitiano, neʼe ina fakahā lelei peʼe ko ai tonatou ʼu fili. Neʼe ina ʼui fakahagatonu fēnei: “Ko tatatou tau ʼe mole fai ʼo fakafeagai ki te toto pea mo te kakano, kae ʼe fakafeagai ki te ʼu puleʼaga, ʼe fakafeagai ki te kau takitaki, ʼe fakafeagai ki te kau pule ʼo te mālama ʼo te ʼu fakapōʼuli, ʼe fakafeagai ki te ʼu mālohi fakalaumālie agakovi ʼaē ʼe nonofo ʼi te ʼu potu ʼo te lagi.” (Efesi 6:12) Koia, ko te tau ʼaia ʼe mole fai ʼo fakafeagai ki he tagata, heʼe mole fai ʼo “fakafeagai ki te toto pea mo te kakano” kae ʼe fakafeagai “ki te ʼu mālohi fakalaumālie agakovi.”

ʼO mulimuli ki te ʼu fakaliliu ʼo te ʼu Tohi-Tapu ʼo totatou temi, ko “te ʼu mālohi fakalaumālie agakovi” ʼaē ʼe talanoa kiai ʼi te vaega ʼaia, ʼe mole ko te kovi ʼaē ʼe ʼi loto ʼo te hahaʼi, kae ʼe ko te ʼu ʼāselo mālohi pea mo agakovi. Ko ʼihi Tohi-Tapu neʼe natou fakaliliu fēnei: “Te ʼu laumālie agakovi ʼaē ʼi te lagi” (Traduction Œcuménique de la Bible), “te lēsio ʼo te ʼu laumālie fakatemonio ʼi te ʼu potu fakalaumālie.” (Parole vivante) Koia neʼe foaki e te Tēvolo tona mālohi ki tana kau ʼāselo fiatuʼu ʼaē “neʼe natou siʼaki tonatou nofoʼaga” ʼi te lagi.—Suta 6.

ʼI te tohi fakapolofetā ʼa Taniela ʼaē ʼe tuʼu ʼi te Tohi-Tapu, ʼe fakamahino mai pe neʼe lava puleʼi feafeaʼi ia “te kau pule ʼo te mālama” ʼaia ki te mālamanei talu mai te ʼu temi ʼāfea. ʼI te lahi ʼo te tuʼania ʼa te polofetā ko Taniela ʼo ʼuhiga mo te kau Sutea ʼaē neʼe toe liliu mai ki Selusalemi ʼi te taʼu 537 ʼi muʼa ʼo totatou temi, mai tonatou ʼaunofo ʼi Papiloni, neʼe faikole ia te polofetā ʼo ʼuhiga mo nātou lolotoga vāhaʼa e tolu. Neʼe fekauʼi mai e te ʼAtua he ʼāselo ke ina fakalotofīmālie ia te polofetā, pea neʼe fakamahino age ʼe te ʼāselo te tupuʼaga ʼo tana tauhala age. Neʼe ina ʼui fēnei: “Ko te tama ʼaliki ʼo te puleʼaga hau ʼo Pelesia neʼe tuʼu ʼo fakafeagai mai kiā te au lolotoga te ʼu ʼaho e ʼuafulu-mā-tahi.”—Taniela 10:2, 13.

Neʼe ko ai koa “te tama ʼaliki ʼo te puleʼaga hau ʼo Pelesia”? ʼE hā lelei mai neʼe mole talanoa te ʼāselo ki te Hau Pelesia ko Siliusi, he neʼe ina leleiʼia ia Taniela pea mo tana hahaʼi. Tahi ʼaē, neʼe lava feafeaʼi koa ki he hau tagata ke ina tauʼi he ʼāselo lolotoga ia vāhaʼa e tolu, kae neʼe ko te ʼāselo pē e tahi neʼe ina matehi ʼi te pō pē e tahi ia te toko 185 000 kau tagata tau? (Isaia 37:36) Ko te “tama ʼaliki ʼo Pelesia” agakovi ʼaia neʼe feala ke fakaʼuhiga pē ki he laumālie ʼe lagolago ki te Tēvolo, ko te laumālie ʼaia ʼe ko te temonio ʼaē neʼe foaki age ki ai te pule ki te puleʼaga ʼo Pelesia. Ki muli age, neʼe ʼui e te ʼāselo ʼo te ʼAtua ʼe ina toe tauʼi anai ia te “tama ʼaliki ʼo Pelesia” pea mo te tahi age temonio ʼaliki ʼaē neʼe ko “te tama ʼaliki ʼo Keleka.”—Taniela 10:20.

Koteā ʼaē ʼe tou mahino mai te fakamatala ʼaia? ʼE ʼi ai moʼoni “te kau pule ʼo te mālama,” ʼe natou fakapulipuli, ko te ʼu temonio ʼaliki ʼe natou puleʼi te mālamanei ʼo natou fakalogo ki tonatou pule, ia Satana te Tēvolo. Kae koteā tanatou ʼu fakatuʼutuʼu ʼo kaku mai ki te temi nei?

Ko Te Pule ʼo Te Mālamanei ʼe Ina Fakahā Ia Tona ʼUhiga Moʼoni

ʼI te tohi fakaʼosi ʼo te Tohi-Tapu, ia Fakahā, ʼe fakamatala e te ʼapositolo ko Soane pe neʼe feafeaʼi te mālo ʼa te ʼalekaselo ko Mikaele, ʼaē ko te tahi higoa ʼo Sesu, ʼi te Tēvolo pea mo tana kau temonio pea mo talanoa ki te ʼu fua kovi ʼo tonatou kapu ifo mai te lagi. ʼE tou lau fēnei: “Malaʼia ki te kele . . . heʼe kua hifo atu ia te Tēvolo kiā koutou, mo tona ʼita lahi, heʼe kua ina ʼiloʼi kua nounou tona temi.”—Fakahā 12:9, 12.

ʼE fakahā feafeaʼi e te Tēvolo ia tona ʼita lahi? Ko he hahaʼi fai fakapō fakamataku ʼe natou fai ia meʼa fuli pē ke natou maʼu te ʼu meʼa ʼaē ʼe natou loto kiai. ʼO toe fēia aipē, ko Satana pea mo tana kau temonio ʼe natou fakatotonu ke natou maumauʼi te kele pea ke fakaʼauha fakatahi ia te hahaʼi pea mo nātou. ʼI tana ʼiloʼi ʼaē kua nounou tona temi, ʼe fakaʼaogaʼi e te Tēvolo ia te faʼahi ʼi te ʼu faʼahi tāfito ʼo te sōsiete fakatagata ʼaē ʼe ina puleʼi—ʼaē ʼe ko te fai fakatau—moʼo fakatuputupu ʼo te fakaʼaogaʼi fakavale ia te ʼu koloa, ʼaē ʼe ina taki ki te masiva ʼo te kele pea mo maumauʼi ia te ʼulu fenua ʼi te mālamanei kātoa, ʼo fakatupu tuʼutāmaki ai ki te maʼuli ʼo te hahaʼi.—Fakahā 11:18; 18:11-17.

Talu mai te kamataʼaga ʼo te maʼuli ʼo te tagata, ko te holi fakavale ʼa te Tēvolo ki te tuʼulaga pule, ʼe toe hā ʼi te faʼahi fakapolitike pea mo te faʼahi ʼo te lotu. ʼI te tohi ʼo te Fakahā ʼe fakatā ai te ʼu mālohi fakapolitike ki he manu fekai ʼaē neʼe foaki age ki ai e te Tēvolo “te pule lahi.” ʼE toe fakahā ai ko te fuakava fakaufiufi ʼo te faʼahi fakapolitike pea mo te faʼahi fakalotu ʼe hagē ko he tono fakalaumālie fakalialia. (Fakahā 13:2; 17:1, 2) Kotou fakakaukauʼi age muʼa ki te agakovi, mo te maʼuli pōpula, mo te ʼu tau pea mo te ʼu fefihiʼaki ʼo te ʼu lanu lolotoga te ʼu sēkulō ʼaē neʼe tupu ʼaki ai te mamate ʼo te ʼu toko lauʼi miliona hahaʼi. ʼE feala moʼoni koa ki he tahi ke ina ʼui ko te ʼu ʼaluʼaga fakapunamaʼuli pea mo fakalialia ʼaē neʼe ʼulihi ia te hisitolia ʼo te tagata, neʼe ko te gāue pē ia ʼa te tagata? Pe neʼe hoko ʼuhi he neʼe fakaneke nātou e he ʼu laumālie agakovi mo fakapulipuli?

ʼE mole faihala ia te Tohi-Tapu ʼi tana fakahā ia te ʼuhiga moʼoni ʼo ia ʼaē ʼe ina fakaneke ia te ʼu tagata takitaki pea mo te ʼu mālohi fakamālama. Peʼe natou mahino kiai peʼe kailoa, ko te hahaʼi ʼo te mālamanei ʼe natou fakahā te ʼu agaaga ʼo tonatou pule ʼaia pea mo tana fakatuʼutuʼu gāue ʼaē ke ina ‘puleʼi te hahaʼi peʼe ke ina fakaʼauha’ nātou. Kae ʼe kaku anai ki ʼāfea ia te mamahi ʼo te mālamanei ʼaē ʼe puleʼi e te Tēvolo?

Kua Vave Pē Te Mole Kei Fakahalaʼi e Te Tēvolo Ia Te Hahaʼi

Ko te gāue ʼa Kilisito ʼi te kele ʼi te ʼuluaki sēkulō neʼe fakahā ai te fakaʼauha fakaʼosi ʼo te Tēvolo pea mo tana kau temonio. ʼI temi ʼaē neʼe fakamatala age e te kau ʼapositolo ʼa Sesu pe neʼe feafeaʼi tonatou kapu ia te kau temonio fakapulipuli, neʼe ina ʼui age fēnei: “Neʼe kua au mamata kiā Satana kua ʼosi tō mai te lagi ohagē ko he ʼuhila.” (Luka 10:18) ʼAki te ʼu palalau ʼaia, neʼe fiafia ia Sesu ʼi tana mālo ʼi te pule ʼo te mālamanei, ʼi te temi ʼaē kua toe liliu ai ki te lagi ʼi tona ʼuhiga ʼalekaselo ko Mikaele. (Fakahā 12:7-9) ʼI te ako lelei ʼo te ʼu lea fakapolofetā ʼo te Tohi-Tapu, ʼe fakahā ai ko te mālo ʼaia neʼe hoko ʼi te lagi ʼi te taʼu 1914 peʼe mole fualoa kiai.a

Talu mai te taʼu ʼaia, ʼe ʼiloʼi e te Tēvolo ʼe kua nounou ia te temi ʼaē kei toe ʼi muʼa ʼo tona fakaʼauha. Logolā ‘ko te mālamanei kātoa ʼe takoto ʼi tona mālohi,’ kae ʼe ko te ʼu toko lauʼi miliona hahaʼi iā ʼaho nei ʼe mole fakahēʼi nātou ʼaki tana ʼu faiga ke ina puleʼi nātou. ʼAki te Tohi-Tapu, ʼe natou mālama ai ki tona ʼuhiga moʼoni pea mo tana ʼu fakatuʼutuʼu. (2 Kolonito 2:11) ʼE natou maʼu te ʼamanaki ʼaki te ʼu palalau ʼaē neʼe fai e Paulo ki te kau Kilisitiano ʼo ina ʼui fēnei: “[Ko] te ʼAtua ʼaē ʼe ina foaki te tokalelei, ʼe mole kei tuai pea ina moloki anai ia Satana ʼi ʼokotou ʼu lalo vaʼe.”b—Loma 16:20.

Kua vave pē te mole kei fakahalaʼi e te Tēvolo ia te hahaʼi! ʼI te takitaki ʼofa ʼa Kilisito, ko te hahaʼi faitotonu ʼe natou fakaliliu anai te kele ko he palatiso. Ko te agamālohi, mo te fehiʼa, pea mo te mānumānu ʼe pulihi anai ʼo talu ai. ʼE ʼui fēnei ʼi te Tohi-Tapu: “ ʼE mole tou toe manatuʼi anai te ʼu meʼa ʼāfea.” (Isaia 65:17) ʼE ko he fakalotofīmālie anai kiā nātou fuli ʼaē kā ʼāteaina mai te pule fakapulipuli ʼo te mālamanei pea mo tana takitaki!

[ʼU nota]

a Kapau ʼe kotou fia maʼu he tahi ʼu manatu ʼo ʼuhiga mo te taʼu ʼaia, vakaʼi Te Tahi ʼu Fakamahino ʼo te tohi Koteā ʼAē ʼe Akoʼi Moʼoni Mai ʼi Te Tohi-Tapu? neʼe tā e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova, ʼi te ʼu pāsina 215 ki te 218.

b Ko te ʼu palalau ʼaenī ʼa Paulo ʼe toe tatau mo te ʼuluaki lea fakapolofetā ʼo te Tohi-Tapu ʼaē ʼe maʼu iā Senesi 3:15, ʼaē ʼe fakahā lelei ai kua vave fakaʼauha ia te Tēvolo. Moʼo fakamatalatala te ʼaluʼaga ʼaia, neʼe fakaʼaogaʼi e Paulo ia te kupu Fakakeleka ʼaē ko tona fakaʼuhiga “ke maumauʼi, mo tekelili, pea mo laliki.”—Vine’s Complete Expository Dictionary of Old and New Testament Words.

[Paki ʼo te pāsina 9]

ʼI te takitaki ʼofa ʼa Kilisito, ko te hahaʼi faitotonu ʼe natou fakaliliu anai te kele ko he palatiso

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae