Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w95 15/9 p. 14-19
  • ʼE Mālo Te ʼOfa ʼi Te Maheka ʼAē ʼe Kovi

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • ʼE Mālo Te ʼOfa ʼi Te Maheka ʼAē ʼe Kovi
  • Te Tule Leʼo—1995
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • Ko Te Maheka ʼAē ʼe Maʼu e Te Kau Kilisitiano
  • ʼI Te Kokelekasio
  • ʼI Tokotou Famili
  • Ko Te ʼu Faʼifaʼitaki ʼo ʼUhiga Mo Te Lolomi ʼo Te Maheka
  • Ko Te ʼu Faʼifaʼitaki Fakaofoofo ʼAupito
  • Koutou Lolomi Tokotou Loto Maheka
  • Koteā ʼAē ʼe Tonu Ke Koutou ʼIloʼi ʼo ʼUhiga Mo Te Maheka
    Te Tule Leʼo—1995
  • Ko Te Maheka ʼo ʼUhiga Mo Te Tauhi Maʼa ʼo Sehova
    Te Tule Leʼo—1995
  • ʼE Tonu Koa Ke Maheka Te Kau Kilisitiano?
    Te Tule Leʼo—2002
  • Neʼe Maheka Te ʼu Tehina ʼo Sosefo Kia Ia
    Te Maʼuli Fakakilisitiano Mo Te Faifakamafola—Kaupepa Ako—2020
Hoko Atu
Te Tule Leʼo—1995
w95 15/9 p. 14-19

ʼE Mālo Te ʼOfa ʼi Te Maheka ʼAē ʼe Kovi

“Ko te ʼofa ʼe mole maheka ia.”—1 Kolonito 13:4.

1, 2 (a) Koteā te meʼa ʼaē neʼe ʼui age e Sesu ki tana kau tisipulo ʼo ʼuhiga mo te ʼofa? (b) ʼE feala koa ke kita ʼofa pea mo kita maheka, pea he koʼe ʼe koutou fai te tali ʼaia?

KO TE ʼofa ʼe ko he fakaʼiloga ia ʼo te Lotu Faka Kilisitiano moʼoni. “ ʼAki te meʼa ʼaenī ʼe ʼiloʼi anai koutou e te hahaʼi ko taku ʼu tisipulo, mo kapau ʼe koutou femaʼuʼaki te ʼofa,” ko te ʼui ʼaia ʼa Sesu Kilisito. (Soane 13:35) Ko te ʼapositolo ko Paulo neʼe ina fakamahinohino peʼe feafeaʼi te malave ʼo te ʼofa ki te ʼu felogoi faka Kilisitiano. ʼI te ʼu meʼa fuli ʼaē neʼe ina tohi, neʼe ina ʼui fēnei: “Ko te ʼofa ʼe mole maheka ia.”—1 Kolonito 13:4.

2 ʼI te tohi e Paulo te ʼu palalau ʼaia, neʼe talanoa ia ʼo ʼuhiga mo te maheka ʼaē ʼe lelei. Ka na ʼaua la neʼe mole feala ke ina ʼui te meʼa ʼaenī ki te kokelekasio pe ʼaia: “ ʼE ʼau maheka ʼo ʼuhiga mo koutou, ʼi he maheka ʼe ʼalutahi mo te finegalo ʼo te ʼAtua.” (2 Kolonito 11:2) Neʼe malaga tona “maheka faka lotu” ʼuhi ko te hahaʼi tagata neʼe nātou fakahehema te kokelekasio. Ko te tupuʼaga la ʼaia neʼe fai e Paulo tana lua tohi ki te kau Kilisitiano ʼo Kolonito ʼaki te ʼu tokoni ʼofa e lahi ʼaupito.—2 Kolonito 11:3-5.

Ko Te Maheka ʼAē ʼe Maʼu e Te Kau Kilisitiano

3. Neʼe tuputupu feafeaʼi ʼi te kau Kilisitiano ʼo Kolonito te fihifihia ʼuhi ko te maheka?

3 ʼI tana ʼuluaki tohi ki te kau Kolonito, neʼe tonu ke fakatokatoka e Paulo te fihifihia neʼe fakatupu kovi ki te ʼu faka felogoi ʼa te kau Kilisitiano foʼou. Neʼe nātou faka maʼuhigaʼi ʼihi tagata, ʼo nātou liliu ʼo “fialahi ʼo filifili he tahi kae nātou līaki te tahi.” Neʼe iku te aga ʼaia ki te ʼu maveuveu ʼi te kokelekasio, ʼo ʼui maʼa nātou: “ ʼE ʼau kau ʼau mo Paulo,” “Kae ko ʼau kia Apolosio,” “Kae ko ʼau kia Sefasi.” (1 Kolonito 1:12; 4:6) ʼAki te takitaki ʼa te laumālie maʼoniʼoni, neʼe ʼiloʼi ai e Paulo te tupuʼaga tāfito ʼo te fihifihia ʼaia. Neʼe mulimuli te kau Kolonito ki te ʼu meʼa ʼo te kakano, kae neʼe mole nātou hage ko ni ʼu “tagata fakalaumālie.” Koia, neʼe tohi fēnei ai e Paulo: “ ʼE kei koutou aga fakakakano. Heʼe kapau ʼe koutou femahekaʼaki pea mo koutou fefihiʼaki, ʼe mole koa la koutou aga fakakakano pea mole koutou haʼele koa la ohage ko te tagata?”—1 Kolonito 3:1-3.

4. Koteā te fakatātā neʼe fai e Paulo moʼo tokoni ki tona ʼu tēhina ke nātou maʼu te manatu ʼaē ʼe lelei ʼo ʼuhiga mo he tahi, pea koteā te ako ʼe feala ke tou maʼu mai ai?

4 Neʼe tokoniʼi e Paulo te kau Kolonito ke nātou maʼu he fakasiosio tonu ʼo ʼuhiga mo te ʼu faiva pea mo te ʼu fealagia ʼaē ʼa te hahaʼi fuli ʼo te kokelekasio. Neʼe ina fehuʼi fēnei age: “Ko ai ʼaē ʼe ina fakakeheʼi koe mai he tahi? ʼIo, koteā te meʼa neʼe ke maʼu neʼe mole foaki atu? Pea kapau la ia neʼe foaki atu, he koʼe koa ʼe ke laupisiʼi ia koe ohage ko he meʼa neʼe mole foaki atu?” (1 Kolonito 4:7) Ia 1 Kolonito kapite 12, neʼe fakamahinohino e Paulo ko nātou ʼaē ʼe nātou kau ki te kokelekasio ʼe nātou hage ko te ʼu koga kehekehe ʼo te sino ʼo te tagata, ohage la ko te nima, ko te mata, pea mo te taliga. Neʼe ina fakahā ko te ʼAtua neʼe ina faʼu te ʼu koga kehekehe ʼo te sino ke feala hanatou fetaupauʼaki. Neʼe toe tohi fēnei e Paulo: “Kapau ʼe ʼi ai he koga ʼe faka kolōlia, ko te ʼu koga fuli ʼaē ʼe nātou fakafiafia mo ia.” (1 Kolonito 12:26) Ko te ʼu kaugana fuli ʼa te ʼAtua ia ʼaho nei ʼe tonu anai ke nātou muliʼi te pelesepeto ʼaia ʼi tanatou ʼu felogoi. ʼE mole tonu ke tou maheka ki he tahi ʼuhi ko he gāue neʼe hinoʼi ke ina fai peʼe ko tana ʼu fealagia ʼi te tauhi ki te ʼAtua, kae ʼe tonu anai ke tou fakafiafia mo ia.

5. Koteā ʼaē neʼe fakahā ia Sake 4:5, pea ʼe faka maʼuhigaʼi feafeaʼi e te Tohi-Tapu te moʼoni ʼo te ʼu palalau ʼaia?

5 ʼE moʼoni ʼe faigafua age te palalau kiai ʼi hona fai. Ko te tagata fai Tohi-Tapu ko Sake ʼe ina fakamanatuʼi mai “ko te ʼu holi ki te maheka” ʼe maʼu e te tagata fuli pe. (Sake 4:5) Neʼe hoko te ʼuluaki mate ʼo te tagata ʼuhi ko Kaino neʼe mulimuli ki te maheka ʼaē neʼe mole lelei ʼi tona loto. Neʼe fakatagaʼi e te kau Filisitine ia Isaake koteʼuhi neʼe nātou maheheka ʼi te lahi ʼo tona ʼu koloā. Neʼe maheka ia Lasele ʼi te fanaunau ʼo tona tēhina. Neʼe maheka te ʼu foha ʼo Sakopo ki tonatou tēhina veliveli ko Sosefo he neʼe ʼofainaʼi ia. Neʼe ʼiloga lelei te maheka ʼo Miliame ki tona māʼā ʼaē neʼe mole ko he fafine Iselaelite. Neʼe fonofono ia Kole, Tatane, pea mo Apilone ʼo ʼuhiga mo Moisese pea mo Alone he neʼe nātou maheka kia nāua. Neʼe maheka te Hau ko Saulo ki te ʼu mālo ʼa Tavite ʼi te tau. ʼE mahino papau ia neʼe tau fihi te ʼu tisipulo ʼa Sesu pe ko ai ʼaē ʼe lahi ia nātou, ʼuhi pe ko tanatou femahekaʼaki. ʼI tona fakahagatonu ʼe mole he tagata ʼe haohaoa ke ʼāteaina katoa mai “te ʼu holi ki te maheka” ʼaē ʼe tupu mai te agahala.—Senesi 4:4-8; 26:14; 30:1; 37:11; Faka au 12:1, 2; 16:1-3; Pesalemo 106:16; 1 Samuele 18:7-9; Mateo 20:21, 24; Maleko 9:33, 34; Luka 22:24.

ʼI Te Kokelekasio

6. ʼE lava feafeaʼi ki te ʼu tagata ʼāfea ke nātou lolomi te loto maheka?

6 Ko te kau Kilisitiano fuli ʼe ʼaoga ke nātou fakamamaʼo mai te ʼu holi kovi ʼo te maheka. ʼE kau kiai te ʼu kolesi ʼo te ʼu tagata ʼāfea ʼaē neʼe hinoʼi ke nātou leʼoleʼo te ʼu kokelekasio ʼa te hahaʼi ʼa te ʼAtua. Kapau ko he tagata ʼāfea ʼe agavaivai, ʼe mole faiga anai ia ke maʼuhiga age ia ʼi niʼihi. ʼI te tahi faʼahi, kapau ko he tagata ʼāfea ʼe faiva ʼi te fakaʼaluʼalu ʼo te ʼu meʼa peʼe faiva ʼi te faiakonaki, ko te ʼu tagata ʼāfea ʼaē, ʼe nātou fakafiafia anai ki te faʼahi ʼaia, ʼo nātou faka ʼuhigaʼi te faʼahi ʼaia ohage ko he tapuakina maʼa te kokelekasio. (Loma 12:15, 16) Ko he tēhina ʼe feala ke ʼiloga tana ʼu faiga ʼaē ke tuputupu ʼi te faʼahi fakalaumālie, ʼo ina fakahā ai he fakamoʼoni ʼo te fua ʼo te laumālie ʼo te ʼAtua ʼi tona maʼuli. Mokā vakaʼi tana ʼu fealagia, ʼe tonu anai ke fakatokaga te kau tagata ʼāfea ke ʼaua naʼa nātou faka ʼuhigaʼi fau te ʼu kiʼi hala moʼo takuʼaki ʼe mole heʼeki ʼaoga ia ke hinoʼi ko he tagata faifekau minisitelio peʼe ko he tagata ʼāfea. ʼE mole ko honatou ʼofa ʼaia pea mole ko he aga fakapotopoto.

7. Koteā te fihifihia ʼe feala ke tautau hoko mokā foaki age he ʼu gāue faka teokalatike ki he Kilisitiano?

7 Kapau ʼe foaki age ki he tahi he gāue faka teokalatike peʼe ina maʼu he ʼu tapuakina ʼi te faʼahi fakalaumālie, ʼe mole tonu ki ʼihi ʼi te kokelekasio ke nātou maheheka. Ohage la, ko he tuagaʼane ʼe faiva ʼe feala ke fakaʼaogaʼi tuʼumaʼu ʼi te ʼu fono faka Kilisitiano ke ina fai te ʼu faʼifaʼitaki. E lagi maheka ʼihi ʼu tuagaʼane ʼuhi ko te faʼahi ʼaia. Lagi neʼe ko he fihifihia feiā ʼaē neʼe hoko kia Evoti pea mo Sinitise ʼi te kokelekasio ʼo Filipe. ʼO toe feiā aipe ia ʼaho nei, ʼe ʼaoga ke tokoniʼi te ʼu taʼi fafine ʼaia e te kau tagata ʼāfea ke nātou agavaivai pea ke nātou “felogoi lelei ʼi te ʼAliki.”—Filipe 2:2, 3; 4:2, 3.

8. Koteā te ʼu agahala ʼe feala ke hoko ʼuhi ko te maheka?

8 Ko he Kilisitiano ʼe feala pe ke ina ʼiloʼi he hala kua ʼāfea ʼa he tahi ʼe lolotoga fakahoko nei hona ʼu pilivilesio ʼi te kokelekasio. (Sake 3:2) ʼI tana maheka, ʼe fia palalau anai ki ʼihi ʼo ʼuhiga mo te hala ʼaia peʼe ina fakafihiʼi te gāue ʼa te Kilisitiano ʼaia ʼi te kokelekasio. ʼE mole ʼalutahi anai te taʼi aga ʼaia mo te ʼofa, ʼaē ʼe ʼui ʼe ina “ ʼuʼufi he tuʼuga agahala.” (1 Petelo 4:8) Ko te maheka ʼe feala ke ina pulihi te tokalelei ʼo te kokelekasio. ʼE fakatokagaʼi fēnei e te tisipulo ko Sake: “Kapau ʼe maʼu ʼi tokotou loto he maheka ʼe mole lelei pea mo he fakataupiepie, ʼaua naʼa koutou vikiviki ia koutou pea ʼaua naʼa koutou loi ki te moʼoni. ʼE mole ko te poto ʼaē ʼe haʼu mai ʼoluga kae ko te poto fakakelekele, fakamanu, fakatemonio.”—Sake 3:14, 15.

ʼI Tokotou Famili

9. ʼE lava feafeaʼi ki he taumatuʼa hanā lolomi ʼo tonā loto maheka?

9 ʼE lahi te ʼu taumatuʼa ʼe mole nātou felogoi ʼuhi ko te maheka ʼaē ʼe kovi. Ko te mole fefalalaʼaki ʼa te taumatuʼa ʼe mole ko he ʼofa ia. (1 Kolonito 13:7) ʼI te tahi faʼahi, ʼe feala ki he tahi ʼi te taumatuʼa ke mole ina tokagaʼi te maheka ʼaē ʼo tona hoa. Ohage la, ko he fafine ʼe feala ke maheka koteʼuhi ʼe tokaga tona ʼohoana ki he tahi fafine. Peʼe lagi ko te tagata ʼe maheka ʼuhi ko te tokaga fau ʼo tona ʼohoana ki te ʼu meʼa ʼaē ʼe ʼaoga ki hona kāiga. ʼI tanā mole fia felogoi ki te ʼu meʼa ʼaē ʼe nā mamahi kiai, ʼe feala ke mole fegūʼaki te taumatuʼa pea mo nā fakaʼāsili te fihifihia ʼaia. Kae ʼe mole tonu ke feiā, heʼe kapau ʼe nā maheka, pea ʼe tonu ke nā felogoi, pea ke nā palalau fakahagatonu ki te ʼu meʼa ʼaē ʼi tonā ʼu loto, pea ke nā femahinoʼaki pea mo feʼofaʼofani. (Efesi 5:28, 29) ʼE feala kia nāua toko lua ke nā lolomi tonā maheka, ʼo nā tekeʼi te ʼu faʼahi ʼaē ʼe feala ke tupu ai te fihifihia ʼaia. ʼI ʼihi temi, ʼe ʼaoga ki te tagata taupau Kilisitiano ke tokoni ki tona ʼohoana ke mahino, ʼe ko hona maʼua ʼi tona ʼuhiga tauhi ōvi ki te ʼu ōvi ʼo te ʼAtua, ke tokoni pea mo tokaga ki te ʼu tuagaʼane, kae ʼe ʼi ai tona ʼu tuʼakoi. (Isaia 32:2) ʼE moʼoni, ʼe tonu anai ke tokaga he tagata ʼāfea ke ʼaua naʼa ina fakatupu he meʼa ke maheka ai tona hoa. ʼI te faʼahi ʼaia ʼe tonu ke aga fakapotopoto, pea ke ina vakaʼi fakalelei peʼe ina fakaʼaogaʼi he temi moʼo fakaloto mālohiʼi tona maʼuli faka taumatuʼa.—1 Timoteo 3:5; 5:1, 2.

10. ʼE lava feafeaʼi ki ni ʼu mātuʼa ke nātou tokoniʼi tanatou fānau ke nātou tauʼi te maheka?

10 ʼE toe maʼua mo te ʼu mātuʼa ke nātou tokoniʼi tanatou ʼu fānau ke nātou mahino ki te ʼuhiga ʼo te maheka ʼaē ʼe kovi. ʼI te agamāhani ʼe kau te ʼu tamaliki ʼi te ʼu kē ʼaē ʼe iku ki te ʼu fuhu. Pea ko te tupuʼaga tāfito ʼo te ʼu meʼa ʼaia, ko te maheka. Koteʼuhi ko te ʼu meʼa ʼaē ʼe ʼaoga ki te ʼu tamaliki takitokotahi ʼe kehekehe, ʼe mole feala ke fakatatau te ʼu tamaliki fuli. Pea tahi ʼaē meʼa, ʼe tonu ke mahino ki te ʼu tamaliki takitokotahi ko tonatou ʼu fealagia pea mo tonatou ʼu vaivaiʼaga ʼe kehekehe. Kapau ʼe uga tuʼumaʼu he tamasiʼi ke ina fai he meʼa ke lelei age ʼi te tahi, ʼe feala ke tuputupu ia ia he loto maheka pea mo fialahi ʼi te tahi. Koia, ʼe tonu anai ke akoʼi e te ʼu mātuʼa tanatou ʼu fānau ke nātou fakafuafua lelei tanatou ʼu faiga ʼaki hanatou vakaʼi fakatahi te ʼu faʼifaʼitaki ʼaē ʼi te Folafola ʼa te ʼAtua, pea ke ʼaua naʼa nātou fakataupiepie. ʼE ʼui fēnei ʼi te Tohi-Tapu: “Ke ʼaua naʼa tou liliu ʼo fialahi, ʼo fakatupu he ʼu fihi ia tatou, pea mo tou femahekaʼaki ia tatou.” Kae, “ke tahi vakaʼi e te tagata takitokotahi ia tana gāue, pea ʼe fakafiafia anai ʼuhi pe ko ia totonu, kae ʼe mole fakafiafia anai ʼuhi he neʼe fakatatau mo he tahi.” (Kalate 5:26; 6:4) Tahi age meʼa maʼuhiga, ʼe tonu ki te ʼu mātuʼa Kilisitiano ke nātou tokoniʼi tanatou ʼu fānau ʼaki tanatou ako tuʼumaʼu mo nātou ia te Tohi-Tapu, ʼo nātou fakamahinohino lelei te ʼu faʼifaʼitaki lelei pea mo te ʼu faʼifaʼitaki kovi ʼaē ʼe tuʼu ʼi te Folafola ʼa te ʼAtua.—2 Timoteo 3:15.

Ko Te ʼu Faʼifaʼitaki ʼo ʼUhiga Mo Te Lolomi ʼo Te Maheka

11. Koteā te faʼifaʼitaki lelei neʼe tuku e Moisese ʼo ʼuhiga mo te maheka?

11 ʼO mole hage ko te kau takitaki ʼo te malamanei ʼaē ʼe nātou holi ʼaupito ki te mālohi, ko “Moisese neʼe ko ia tokotahi neʼe agavaivai ʼi te ʼu tagata fuli neʼe nonofo ʼi te fuga kele.” (Faka au 12:3) ʼI te liliu ʼaē ʼo mamafa fau kia Moisese tana taki tokotahi ia te kau Iselaelite, neʼe tuku e Sehova Tona laumālie ki te ʼu Iselaelite e toko 70, ke nātou lagolago kia Moisese. ʼI te kamata gāue ʼa te tahi toko lua ia nātou ʼaia ohage ko he ʼu polofeta, neʼe hage kia Sosue ko te meʼa ʼaia ka ina faʼao te tuʼulaga pule ʼo Moisese. Neʼe fia tāʼofi e Sosue te ʼu tagata ʼaia, kae ʼaki te agavaivai neʼe ʼui age fēnei e Moisese: “ ʼE ke maheka maʼa ʼaku? Kailoa, ʼe ʼau loto ke liliu te hahaʼi fuli ʼa Sehova ko he kau polofeta, koteʼuhi ʼe foaki anai e Sehova tona laumālie kia nātou!” (Faka au 11:29) Ei, neʼe fiafia ia Moisese he neʼe foaki te ʼu pilivilesio ki ʼihi. Neʼe mole maheka ia ke ina taupau maʼa ia totonu te kolōlia.

12. Koteā ʼaē neʼe faka fealagia ai kia Sonatane ke ina tekeʼi te loto maheka?

12 Ko te faʼifaʼitaki lelei neʼe tuku e Sonatane, foha ʼo te Hau Iselaelite ko Saulo, he neʼe ina fakahā ʼe feala ke mālo te ʼofa ʼi te maheka ʼaē ʼe kovi. Ko Sonatane neʼe kua ʼamanaki ke ina fetogi tana tāmai ʼi te tuʼulaga faka hau, kae neʼe fili e Sehova ia Tavite, te foha ʼo Sese, ke liliu ko te hau. Tokolahi ka na neʼe nātou maʼu te tuʼulaga ʼo Sonatane neʼe nātou maheka anai kia Tavite, ʼo nātou sio kia ia ohage ko honatou fili. Kae, ko te ʼofa ʼo Sonatane kia Tavite neʼe mole ina faka fealagia ki te maheka ke pule kia te ia. ʼI tana logo ʼaē kua mate ia Sonatane, neʼe ʼui fēnei e Tavite: “ ʼE ʼau mamahi ʼo ʼuhiga mo koe, toku tēhina ko Sonatane, maʼa ʼaku neʼe ke lelei ʼaupito kia te ʼau. Ko tou ʼofa kia te ʼau, neʼe lelei age ia ʼi te ʼofa ʼaē ʼa te ʼu fafine.”—2 Samuele 1:26.

Ko Te ʼu Faʼifaʼitaki Fakaofoofo ʼAupito

13. Ko ai te faʼifaʼitaki lelei ʼo ʼuhiga mo te maheka, pea koteā tona tupuʼaga?

13 Ko Sehova ʼAtua ʼe ko te faʼifaʼitaki fakaofoofo ʼaupito ʼaia e tahi ʼe tou maʼu ʼo ʼuhiga mo te lolomi ʼo te maheka ʼaē ʼe lelei. ʼE poto lelei ʼi te lolomi ʼo tona maheka. Ko te ʼu gāue fuli ʼo ʼuhiga mo te maheka fakaʼatua ʼe ʼalutahi tuʼumaʼu mo te ʼofa ʼo te ʼAtua, tana faitotonu, pea mo tona poto.—Isaia 42:13, 14.

14. Koteā te faʼifaʼitaki neʼe tuku e Sesu ʼe kehekehe ʼosi ia mo te meʼa ʼaē neʼe fai e Satana?

14 Ko te lua faʼifaʼitaki fakaofoofo ʼo ʼuhiga mo te lolomi ʼo te maheka ʼe ko te ʼAlo ʼofaina ʼo te ʼAtua, ia Sesu Kilisito. “Logope tana maʼuli ʼi te natula ʼo te ʼAtua,” ko Sesu “neʼe mole manatu ia ki he faʼao tuʼulaga, ke liliu ai ʼo tatau mo te ʼAtua.” (Filipe 2:6) ʼI kehekehe leva mo te ʼaselo fiatuʼu ʼaē neʼe liliu ko Satana te Tevolo! Ohage “ko te hau ʼo Papiloni,” neʼe holi mālohi ia Satana ke “tatau mo te Māʼoluga,” ʼo liliu ia ia ko he ʼatua ʼe fakafeagai kia Sehova. (Isaia 14:4, 14; 2 Kolonito 4:4) Neʼe toe faigaʼi e Satana ia Sesu “ke punou pea mo fai ʼi [ʼona] muʼa he atolasio.” (Mateo 4:9) Kae neʼe mole feala ki he meʼa ke ina fakahiga ia Sesu mai tana fakalogo ʼaki te agavaivai ki te pule faʼitaliha ʼa Sehova. ʼO kehekehe mo Satana, ko Sesu neʼe ina “līaki ia meʼa fuli, pea mo liliu ko he kaugana, ʼo hā ohage he tagata. Tahi ʼaē meʼa, ʼi tana liliu leva ʼaē ʼo tagata, neʼe ina fakamālaloʼi ia ia totonu pea neʼe talagafua ʼo aʼu ki te mate, ʼio, ki te mate ʼi te pou fakamamahi.” Koia neʼe lagolago fakahagatonu ia Sesu ki te pule ʼa tana Tāmai, ʼo ina līaki te fialahi pea mo te maheka ʼa te Tevolo. ʼUhi ko te agatonu ʼa Sesu, neʼe “hikihiki [ai ia ia] e te ʼAtua ki he tuʼulaga māʼoluga pea mo ina foaki fakalelei age te higoa ʼaē ʼe māʼoluga age ʼi te ʼu higoa fuli pe, koteʼuhi ke tuʼutuli fuli ki te higoa ʼo Sesu ia nātou ʼe ʼi te lagi, pea mo nātou ʼe ʼi te kele, pea mo nātou ʼe ʼi te lalo kele, pea ke fakahā e te ʼalelo fuli pe ko Sesu Kilisito ʼe ʼAliki ki te kolōlia ʼo te ʼAtua te Tāmai.”—Filipe 2:7-11.

Koutou Lolomi Tokotou Loto Maheka

15. He koʼe ʼe tonu ke tou tokakaga ʼo lolomi totatou loto maheka?

15 ʼO mole tatau mo te ʼAtua pea mo Kilisito, ko te kau Kilisitiano ʼe nātou heʼe haohaoa. ʼI tonatou ʼuhiga agahala, ʼe feala pe ʼi ʼihi temi ke ia nātou te loto maheka. ʼO mole ʼui ke tou tuku te loto maheka ke ina uga tatou ke tou fatufatuʼi he ʼu kiʼi hala ʼo hotatou kaugā fagona peʼe ko he manatu kovi ʼe tou maʼu ʼo ʼuhiga mo ia, ʼe maʼuhiga ke tou metitasioʼi te ʼu palalau ʼaenī: “ ʼAua naʼa ke fia agatonu fau, peʼe ke fia poto fau. He koʼe koa ʼe ke fakatupu anai tou fakaʼauha?”—Tagata Tānaki 7:16.

16. Koteā te tokoni lelei ʼo ʼuhiga mo te maheka neʼe fakahā ʼi te alatike ʼāfea ʼo Te Tule Leʼo?

16 ʼO ʼuhiga mo te maheka, ko Te Tule Leʼo (fakapilitānia), ʼo te ʼaho 15 ʼo Malesio 1911, ʼe fēnei tana fakatokaga: “Mai tona ʼaluʼaga ʼaē ʼe tonu ke tou fakamalotoloto moʼoni, mo maheka ʼaupito moʼo lagolago ki te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAliki, kae ʼe tonu ke mahino kia tatou ko te vaivaiʼaga ʼo he tahi Kilisitiano ʼe mole ko he meʼa ke kau ai he tahi; pea ʼe tonu anai ke tou fakakaukauʼi peʼe mole tou kau anai ia nātou ʼaē ‘ ʼe nātou fia ʼiloʼi meʼa fuli.’ Pea tahi foki, ʼe tonu ke tou fakakaukauʼi peʼe feala ko he meʼa ke fakatokatoka e te ʼu tagata ʼāfea peʼe ko hotatou maʼua ke tou ʼolo ki te ʼu tagata ʼāfea. ʼE tonu anai kia tatou fuli ke tou maheka moʼo lagolago ki te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAliki pea mo te gāue ʼa te ʼAliki, kae ke tou tokaga naʼa tou tō ki te maheka ʼaē ʼe kovi . . . ko tona faka ʼuhiga, ʼe tonu anai ke mahino kia tatou ʼe mole ko te maheka ʼaē ki he tahi, kae ko te maheka ʼaē maʼa he tahi, ke tou maheka ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa ʼaē ʼe lelei kia ia pea mo tona fīmālie.”—1 Petelo 4:15

17. ʼE lava feafeaʼi ke tou tekeʼi te ʼu agahala ʼaē ʼo ʼuhiga mo te loto maheka?

17 ʼE lava feafeaʼi kia tatou ʼaē ko te kau Kilisitiano ke tou tekeʼi te fialahi, te maheka, pea mo te loto holi? ʼE tonu ke tou faka fealagia ke gāue mālohi te laumālie maʼoniʼoni ʼo te ʼAtua ʼi totatou maʼuli. Ohage la, ʼe tonu ke tou kole ki te laumālie ʼo te ʼAtua ke tokoni mai kia tatou ke tou fakahā tona ʼu fua lelei. (Luka 11:13) ʼE tonu ke tou kau ki te ʼu fono faka Kilisitiano, ʼaē ʼe kamata ʼaki te faikole pea mo tou maʼu ai te laumālie ʼo te ʼAtua pea mo ina tapuakina te ʼu fono ʼaia. Pea tahi ʼaē, ʼe tonu ke tou ako te Tohi-Tapu, he neʼe ko te laumālie ʼo te ʼAtua ʼaē neʼe ina takitaki tona tohi. (2 Timoteo 3:16) Pea ʼe tonu ke tou kau ki te faka mafola ʼo te Puleʼaga ʼaē ʼe hoko ʼaki te mālohi ʼo te laumālie maʼoniʼoni ʼo Sehova. (Gāue 1:8) Ko te tokoniʼi ʼo te kau Kilisitiano lotomamahi ʼaē neʼe felāveʼi ʼi tonatou maʼuli mo he ʼu faigataʼaʼia, ʼe ko he tahi ʼaia fakalogo ki te gāue lelei ʼo te laumālie ʼo te ʼAtua. (Isaia 57:15; 1 Soane 3:15-17) Ko te gāue fakamalotoloto ki te fakahoko ʼo te ʼu maʼua faka Kilisitiano fuli ʼaia, ʼe tokoni anai kia tatou, ke puipui tatou mai te ʼu aga ʼaē ʼe pipiki ki te maheka, heʼe ʼui fēnei e te Folafola ʼa te ʼAtua: “Koutou haga haʼele ʼaki te laumālie pea ʼe mole koutou fakahoko ai anai he holi ʼo te kakano.”—Kalate 5:16.

18. He koʼe ʼe tonu ke tou tauʼi tuʼumaʼu te ʼu manatu ʼaē ʼe kovi ʼo ʼuhiga mo te maheka?

18 ʼE tuʼulaga ʼuluaki te ʼofa ʼi te lisi ʼaē ʼo te ʼu fua ʼo te laumālie maʼoniʼoni ʼo te ʼAtua. (Kalate 5:22, 23) Ko te maʼuliʼi ʼo te ʼofa ʼe tokoni anai kia tatou ʼi te temi nei ke tou lolomi te ʼu holi ʼaē ʼo ʼuhiga mo te agahala. Kae e feafeaʼi ki te temi ka haʼu? Ko te ʼu kaugana ʼa Sehova ʼe lauʼi miliona ʼe nātou ʼamanaki ke nātou maʼuʼuli ʼi te Palatiso fakakelekele, ʼaē ʼe feala ai ke nātou aʼu ki te maʼuli haohaoa. ʼI te mālama foʼou ʼaia, ʼe maʼu tāfito anai te ʼofa pea ʼe mole toe maʼu anai e he tahi te maheka, heʼe “ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe fakatupu ʼe faka ʼāteaina anai mo nātou mai te popūla ʼo te maʼuli popo ke nātou maʼu te ʼāteaina faka kolōlia ʼo te fānau ʼa te ʼAtua.”—Loma 8:21.

Te ʼu Puani ʼe ʼAoga Ke Metitasioʼi

◻ Koteā te fakatātā neʼe fai e Paulo moʼo tokoni kia tatou ke tou tauʼi te loto maheka?

◻ ʼE lava feafeaʼi ki te maheka ke fakatupu kovi ki te tokalelei ʼo te kokelekasio?

◻ ʼE lava feafeaʼi ki te ʼu mātuʼa ke nātou akoʼi tanatou ʼu fānau ke nātou tauʼi te loto maheka?

◻ ʼE lava feafeaʼi ke tou tekeʼi te ʼu agahala ʼaē ʼe pipiki ki te maheka?

[Paki ʼo te pasina 16]

ʼAua naʼa tou fakagafua ke fakatupu kovi te loto maheka ki te tokalelei ʼo te kokelekasio

[Paki ʼo te pasina 17]

Ko te ʼu mātuʼa ʼe feala ke nātou akoʼi tanatou ʼu fānau ke nātou tauʼi te loto maheka

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae