Ol Faswan Kristin Mo Gavman
SAM haoa nomo bifo we Jisas i ded, hem i talem long ol disaepol blong hem se: “Yufala i no man blong wol ya. Mi mi jusumaot yufala finis, mo mi tekemaot yufala long ol man blong wol. Taswe ol man blong wol oli no laekem yufala, oli agens long yufala.” (Jon 15:19) Be, ?samting ya i minim se ol Kristin oli agensem ol gavman blong wol ya?
Oli No Blong Wol Ya Be Oli No Gat Fasin Agens
Aposol Pol i talem long ol Kristin we oli laef long Rom, se: ‘Olgeta man oli mas obei long gavman.’ (Rom 13:1) Long sem fasin, aposol Pita i raetem se: “From we yufala i man blong Masta blong yumi, yufala i mas obei long olgeta gavman we ol man oli putumap. Yufala i mas obei long hed gavman blong yufala we i hae moa long ol narafala gavman. Mo yufala i mas obei long ol gavman we hed gavman ya i sanem blong givim panis long ol man blong brekem loa, mo blong presem ol man blong folem stret fasin.” (1 Pita 2:13, 14) I klia se ol faswan Kristin oli agri long rul ya blong obei long Gavman mo ol man we oli wok blong hem. Oli traehad blong obei oltaem long loa mo blong gat pis wetem olgeta man.—Rom 12:18.
Aninit long stampa tok ya “Jyos mo Gavman,” The Encyclopedia of Religion i talem se: “Long faswan tri handred yia K.T.,a Kristin jyos i no joen long plante fasin blong laef blong ol man Rom . . . Nating se i olsem, ol Kristin lida . . . oli tijim ol man blong obei long loa blong ol man Rom mo blong ona long hed gavman, be oli no mas brekem ol rul blong Kristin bilif.”
Givim Ona, Be i No Wosip
Ol Kristin oli no agensem hed gavman blong Rom. Oli soem respek long hem from paoa we hem i gat, mo oli givim ona long hem we i stret long haenem blong hem. Taem hed gavman ya Nero i stap rul, aposol Pita i raet i go long ol Kristin we oli stap long ol defren ples we gavman blong Rom i rul long olgeta, i se: ‘Yufala i mas ona long olgeta man. . . . Yufala i mas ona long king.’ (1 Pita 2:17) Ol man Gris oli yusum tok ya ‘king’ blong talem ol king blong olgeta, mo tu, blong tokbaot hed gavman blong Rom. Aposol Pol i givim advaes ya long ol Kristin we oli laef long bigfala taon we gavman blong Rom i stap long hem, se: “Ol samting we i stret blong yufala i givim long olgeta, yufala i mas givim long olgeta. . . . Long man we i wantem ona, yufala i mas ona long hem.” (Rom 13:7, NW) Hed gavman blong Rom i wantem kasem ona olsem. Mo biaen, hem i askem long ol man, blong oli mekem wosip long hem tu. Be, samting ya nao, ol faswan Kristin oli no mekem.
Samtaem biaen long 100 K.T., Polycarp i tok long kot, long fored blong wan rula blong Rom, i se: “Mi mi wan Kristin. . . . Oli tijim mifala blong givim stret ona . . . long olgeta paoa mo haeman we God i putumap.” Be, Polycarp i jusum blong ded i bitim we hem i wosipim hed gavman. Theophilus blong Antiok, we i raet blong sapotem bilif blong hem long ol yia 100 K.T., i talem se: “Bambae mi mi ona long hed gavman, mi prea from hem, be bambae mi no wosip long hem. Mi mi wosip long God nomo, we i tru mo i laef.”
Ol prea we ol Kristin oli mekem from hed gavman, oli no joen nating wetem wosip blong hed gavman ya, no fasin blong tinghae long wan kantri bitim ol narafala kantri. Aposol Pol i eksplenem from wanem ol Kristin oli prea olsem, hem i se: “Fas tok blong mi, mi talem strong long yufala, se yufala i mas prea long God from olgeta man. Yufala i mas askem long hem blong i givim ol samting long yufala we yufala i wantem blong yufala mo blong ol narafala man. Mo yufala i mas talem tangkyu long hem tu from olgeta man. Mo yufala i mas stap prea from ol king, mo from ol narafala haeman blong yumi. Long fasin ya, bambae yumi gat kwaet laef, we i gat pis, we yumi save mekem ol fasin blong prea, mo yumi save folem ol stret fasin.”—1 Timote 2:1, 2.
“No Joen Long Fasin Blong Laef Blong Ol Man Raonabaot”
Fasin ya blong ol faswan Kristin blong soem respek, i no mekem se ol man blong wol ya oli laekem olgeta. Franis man ya blong stadi long histri, A. Hamman, i tokbaot ol faswan Kristin se “oli no joen long fasin blong laef blong ol man raonabaot.” Yes, oli laef long medel blong tu defren grup blong man, wan hemia ol man Jyu, mo narawan se ol man Rom. From samting ya, ol man long tufala grup ya oli tok agens long ol Kristin mo oli gat plante rong tingting long saed blong olgeta.
Wan eksampel, taem ol lida blong ol man Jyu oli talem ol gyaman tok agensem aposol Pol, hem i tok long fored blong rula blong Rom, se: “Mi mi no mekem wan samting nating we i nogud long Loa blong ol man Isrel, no long haos blong God, no long hed gavman blong ol man Rom . . . Mi mi wantem go talemaot bisnes ya blong mi long fes blong Sisa, long Rom.” (Ol Wok 25:8, 11) Pol i luksave se ol man Jyu oli stap mekem plan blong kilim hem i ded, taswe hem i wantem talemaot bisnes ya long Nero. Long fasin ya, hem i soemaot se hem i luksave paoa blong hed gavman ya blong Rom. Biaen, long faswan taem we Pol i pas long kot blong Rom, i luk olsem we hem i gofri. Be, biaen, hem i gobak long kalabus bakegen, mo ol store blong bifo oli talem se folem oda blong Nero, oli kilim hem i ded.
Wan man we i stadi long fasin blong laef blong ol man mo long skul, nem blong hem Ernst Troeltsch, i tokbaot hadtaem we ol faswan Kristin oli kasem from ol man Rom we oli stap raonabaot. Hem i raetem se: “Ol Kristin oli no tekem enikaen wok we i joen wetem wosip blong aedol, wosip blong Hed gavman, no we i mekem blad i ron no i panisim man blong i ded, no we oli mas stap kolosap long ol hiten man we oli mekem ol doti fasin long saed blong seks.” ?Samting ya i minim se ol Kristin oli no moa gat pis wetem Gavman mo oli no moa gat respek long hem?
Pembak Long Sisa Ol “Samting We i Blong Sisa”
Jisas i givim wan rul we i blong lidim ol Kristin long fasin we oli mas mekem long Gavman blong Rom, mo long ol narafala gavman tu. Hem i talem se: “Samting we i blong Sisa, yufala i givimbak long Sisa. Samting we i blong God, yufala i givimbak long God.” (Matyu 22:21) Rul ya we i go long ol man blong Jisas, i defren olgeta long fasin we plante man Jyu long taem ya oli gat. Oli no laekem nating rul blong Rom, mo oli agensem loa ya blong pem takis long wan gavman we i no blong ples blong olgeta.
Biaen, Pol i talem long ol Kristin we oli stap long Rom, se: “Yufala i mas obei long gavman. Be i nogud we yufala i stap mekem olsem from we yufala i fraet nomo se bambae God i jajem yufala, no gat. Yufala i mas obei long gavman, we bambae tingting blong yufala i no save jajem yufala. Mo from tok ya bakegen, yufala i mas pem takis. From we ol man blong gavman, taem oli stap mekem ol wok blong olgeta, oli stap wok blong God ya. From samting ya, yufala i mas stretem ol kaon blong yufala. Long man we i tekem takis, yufala i mas pem takis. Long man we i tekem kastom, yufala i mas pem kastom.” (Rom 13:5-7) Nating se ol Kristin oli no haf blong wol ya, be oli mas mekem i stret mo pem takis, olsem we oli pem Gavman from wok we hem i stap mekem.—Jon 17:16.
?Jisas i stap tokbaot takis nomo? Jisas i no talem stret wanem samting i blong Sisa mo wanem samting i blong God. Taswe, taem i gat wan samting we i no klia sipos yumi mas pembak long Sisa no no gat, yumi mas mekem disisen folem ol samting we i kamaot mo folem save we yumi gat long saed blong ful Baebol. Samting ya i minim se samtaem, samting we ol Kristin oli mas pembak long Sisa i dipen long tingting blong ol wanwan Kristin ya, we ol rul blong Baebol oli lidim olgeta.
Stret Tingting Long Tufala Rul Ya
Plante man oli fogetem tok blong Jisas we i kam biaen long tok ya se yumi mas pembak ol samting long Sisa we i blong Sisa. Hem i gohed olsem: “Samting we i blong God, yufala i givimbak long God.” Aposol Pita i soemaot wanem samting i impoten long ol Kristin. Afta we hem i talem se ol Kristin oli mas obei long ‘king,’ no hed gavman, mo ol “gavman,” Pita i raetem se: “Yufala i friman finis, mo fasin blong yufala i mas soemaot samting ya. Be i nogud yufala i yusum fasin ya we yufala i friman, blong haedem sam fasin we i no stret, from we yufala i man blong wok blong God, mo fasin blong yufala i mas soemaot samting ya tu. Yufala i mas ona long olgeta man. Yufala i mas laekem tumas olgeta Kristin man. Yufala i mas onagud long God. Mo yufala i mas ona long hed gavman blong yufala.” (1 Pita 2:16, 17) Aposol ya i soem se ol Kristin oli slef blong God, oli no slef blong wan haeman blong wol ya. Oli mas soem ona mo respek we i stret long ol man blong Gavman, be oli mas mekem olsem from we oli fraet long God, we ol loa blong hem oli hae moa.
Sam yia bifo, Pita i soemaot klia se ol loa blong God oli hae moa long ol loa blong man. Sanhedrin blong ol man Jyu i wan grup we gavman blong Rom i givim paoa long olgeta antap long ol man mo ol skul. Taem grup ya i givim oda long ol man blong Jisas blong oli no moa tijim ol man long saed blong Kraes, Pita mo ol narafala aposol oli ansa wetem respek se: “Mifala i mas obei long God, mifala i no save obei long ol man nomo.” (Ol Wok 5:29) I klia se, ol faswan Kristin oli mas gat stret tingting oltaem long tufala loa ya blong obei long God mo blong obei long ol gavman blong man. Long ol yia 200 K.T., Tertullian i talem se: “?Sipos evri samting i blong Sisa, wanem samting bambae i stap blong God?”
Obei Moa Long Gavman
Taem ol yia oli pas, sloslou stret tingting we ol Kristin long faswan handred yia oli gat long saed blong Gavman, i jenis. Apostasib we Jisas mo ol aposol oli bin tokbaot, i kamaot long ol yia 200 K.T. mo 300 K.T. (Matyu 13:37, 38; Ol Wok 20:29, 30; 2 Tesalonaeka 2:3-12; 2 Pita 2:1-3) Nao, Kristin jyos we i kam fulap long apostasi, i joen bigwan wetem fasin blong laef blong ol man Rom, mo i folem plante hiten lafet mo waes blong olgeta. Mo tu, oli no jes agri blong mekem wok blong givhan long taon blong olgeta, be oli joen long ami tu.
Tija ya we nem blong hem Troeltsch, i raetem se: “Stat long ol yia tu handred i go, bisnes ya i kam moa nogud, from i gat moa Kristin we oli kasem ol hae ples mo oli mekem ol wok we i karem haenem long olgeta, olsem wok long ami mo ol narafala impoten wok. Long sam Kristin hanraet [we oli no stap long Baebol], i gat sam strong tok we i agensem wok olsem. Be tu, i gat sam narafala tok we i talem se i oraet nomo blong mekem wok olsem—ol tok ya i blong mekem se tingting blong ol man i no stikim olgeta tumas . . . Stat long taem blong Constantine, i no moa gat tu defren tingting ya. I no moa gat rao bitwin ol Kristin mo ol hiten man, mo oli joen fulwan long ol wok insaed long Gavman.”
Kolosap long en blong ol yia 300 K.T., Kristin skul ya we i kam doti finis from i joen long wol, i kam olsem stampa jyos we Gavman blong Rom i agri long hem.
Long olgeta yia we oli pas, Krisendomc—we bighaf blong hem i Jyos blong Katolik, Otodoks, mo Protestan—i gohed blong joen wetem Gavman, i joen fulwan long politik mo ol faet. Plante man blong jyos we oli sapraes long fasin ya, bambae oli glad blong save se i gat sam Kristin tede we oli folemgud fasin we ol Kristin long faswan handred yia oli mekem long Gavman. Tufala haf we oli kam biaen, bambae oli eksplenem bisnes ya moa.
[Ol futnot]
a K.T. i minim Kristin Taem.
b Fasin blong lego trufala bilif mo agensem hem.
c Ol skul we oli gyaman se oli Kristin.
[Tok blong pija long pej 5]
Sisa Nero, man ya we Pita i tokbaot taem hem i raetem se: ‘Ona long king’
[Credit Line]
Musei Capitolini, Roma
[Tok blong pija long pej 6]
Polycarp i jusum ded bitim we hem i wosipim hed gavman
[Tok blong pija long pej 7]
Ol faswan Kristin oli traehad blong gat pis wetem ol man, oli mekem stret fasin, mo oli pem takis