LETID 27
Prezantasyon enprovize
PETET ou’n travay dir lo ou ekspoze. Ou kapab annan bann lenformasyon itil. Sa lenformasyon i kapab lozik. Ou kapab prezant avek fasilite parol. Me si latansyon ou lodyans i pa konplet—zot ekout selman serten porsyon sa ki ou dir akoz zot lespri i souvan vwayaz lo lezot keksoz—ki kantite efektiv ou prezantasyon i ete? Si zot pe ganny difikilte pour kit zot lespri fikse lo sa diskour, eski i posib ki ou pou tous zot leker?
Kwa ki kapab lakoz en tel problenm? Plizyer fakter i kapab kontribye anver sa problenm. Laplipar-di-tan, i akoz sa orater pa arive prezant sa diskour dan en fason enprovize. Andotmo, sa orater pe konsilte son bann not tro souvan, oubyen son stil prezantasyon i tro formel. Sepandan, sa bann problenm i relye direkteman avek lafason ki sa diskour in ganny prepare.
Si premyerman ou ekrir sa diskour an antye e apre esey fer li vin konman en plan, i tre probab ki ou pou vwar li difisil pour prezant sa diskour dan en fason enprovize. Akoz? Parski ou’n swazir bann mo egzakt ki ou deside servi. Menm si ou servi sa plan dan ou prezantasyon, ou pou vwar ki ou pe esey rapel bann mo ki ou ti servi dan versyon orizinal. Ler en keksoz i ganny met an ekri, sa bann parol i pli formel e laranzman fraz i pli konplike ki dan koze toulezour. Ou prezantasyon pou reflekte sa.
Olye ki ekrir sa diskour an detay, esey sa bann keksoz swivan: (1) Swazir en tenm ek bann laspe prensipal sa topik ki ou pe al servi pour devlop sa tenm. Pour en ekspoze kourt, de pwen prensipal i kapab sifi. Kat oubyen senk pwen i kapab sifi pour en ekspoze pli long. (2) Anba sak pwen prensipal, ekrir bann verse prensipal ki ou deside servi pour devlop sa pwen; osi endik ou bann ilistrasyon ek bann largiman enportan. (3) Mazin lo konman ou pou entrodwir sa ekspoze. Pour ou lentrodiksyon ou kapab ekrir zis enn oubyen de fraz. Osi, plàn ou konklizyon.
Lafason ki ou prepare pour prezant ou ekspoze i tre enportan. Me pa reviz sa ekspoze mo pour mo avek lentansyon pour aprann li parker. Dan en ekspoze enprovize, ler ou pe prepare pour prezant sa ekspoze, lanfaz i devret ganny mete lo bann lide ki pou ganny eksprimen, me non pa lo bann mo. Sa bann lide i devret ganny revize ziska ki dan ou lespri en lide i lozikman zwenn avek en lot. Sa pa pou difisil, si laranzman ou ekspoze in ganny devlope lozikman e byen planifye, e alor dan ou prezantasyon, bann lide pou vin libreman e fasilman.
Konsider bann Benefis. En lavantaz enportan dan en ekspoze enprovize se ki ou pou kapab koz dan en fason senp e sa kalite fason pour fer dimoun pli byen aksepte sa lenformasyon. Ou prezantasyon pou vin pli vivan e alor pli enteresan pour ou lodyans.
Sa fason koze i permet ou pour annan maksimonm kontakt vizyel avek ou lodyans, ki amelyor ou kominikasyon avek zot. Vi ki ou pa depan lo bann not pour dir tou fraz, i pou annan plis posibilite ki sa bann ki ekout ou pou santi ki ou konn ou size byen e ki ou senserman krwar sa ki ou pe dir. Alor, sa kalite prezantasyon i permet pour met plis santiman avek sa ekspoze, i kree en stil prezantasyon kot sa orater i koz parey i abitye toulezour, e osi i permet sa orater koz avek son leker ki ava tous leker sa lodyans.
En prezantasyon enprovize i osi permet ou kapab fer bann pti sanzman avek ou lenformasyon. Sa lenformasyon pa’n ganny aranze dan en fason ki ou pa kapab fer bann pti sanzman ladan. Sipoze ki boner dan sa lazournen avan ki ou donn sa diskour, i annan en nouvel remarkab dan medya ki direkteman relye avek sa topik. Eski i pa pou apropriye pour fer referans avek? Oubyen petet ler ou pe koze, ou realize ki i annan bokou zanfan ki al lekol dan lodyans. I pou tre byen pour aziste ou bann ilistrasyon ek laplikasyon avek en dezir pour ed zot apresye konman ki sa lenformasyon i afekte zot lavi!
En lot lavantaz dan en prezantasyon enprovize se sa motivasyon ki ou menm ou gannyen. Ler ou annan en lodyans ki atantif, pe apresye, ou menm ou vin pli antouzyasme, alor ou elabor bann lide oubyen pran letan pour repet serten pwen pour aksantye. Si ou remarke ki lentere lodyans pe diminyen, ou kapab pran bann mezir pour sirmont sa problenm olye ki senpleman koz avek dimoun ki zot lespri i en lot landrwa.
Evit bann Pyez. Ou devret konnen ki ekspoze enprovize i kapab annan bann pyez osi. Enn parmi se sa tandans pour depas letan. Si ou azout tro bokou lide anplis pandan sa diskour, letan i kapab vin en problenm. Ou kapab rezourd sa si ou fer bann lendikasyon lo ou plan konsernan letan ki’n ganny permet pour sak seksyon sa diskour. Apre swiv byen pros sa progranm.
En lot danze, sirtou pour bann orater eksperyanse, se annan tro bokou konfyans. Vi ki zot abitye pour koz an piblik, serten i kapab vwar ki i pa difisil pour rasanble vitman vitman detrwa lide e ranpli sa letan ki i’n gannyen. Me limilite ek lapresyasyon pour lefe ki nou pe partaz dan en progranm ledikasyon dan ki Zeova li menm i sa Gran Enstrikter i devret motiv nou pour abord sak prezantasyon dan lapriyer e pour prepar byen.—Iza. 30:20; Rom. 12:6-8.
Petet pli gran konsern pour bokou orater ki pa eksperyanse dan prezantasyon enprovize se ki zot kapab oubliy sa ki zot ti anvi dir. Pa les sa posibilite anpes ou pour pran sa pa annavan dan koz dan en fason efikas. Prepar byen, e rod led lespri Zeova.—Zan 14:26.
Trakas tro bokou lo bann mo ki zot pou servi i anpes lezot orater fer en prezantasyon enprovize. I vre, ki en diskour enprovize i kapab napa bann pli bon swa mo ek granmer presi ki dan en diskour maniskri, me en stil koze parey toulezour e atiran i kapab kouver sa. Dimoun i reazir pli fasilman avek bann lide ki ganny prezante par bann mo ki zot fasilman konpran e par bann fraz ki pa konplike. Si ou prepar byen, bann parol apropriye pou vin natirelman, pa parski ou’n aprann sa diskour parker, me parski ou’n byen reviz bann lide. Si dan ou konversasyon toulezour ou servi bann bon fason koze, i pou vin natirel ler ou lo lestrad.
Ki kalite Not pour servi. Avek letan ek labitid, ou pou kapab fer ou plan avek zis detrwa mo pour sak pwen ou diskour. Sa bann keksoz, ansanm avek sitasyon bann verse ki ou deside servi, tousala i kapab ganny ekrir lo en kart oubyen lo en bout papye ki fasil pour refer avek. Pour predikasyon, dan laplipar ka ou pou memoriz en plan senp. Si ou’n fer resers lo en topik pour en retourn vizit, ou kapab ekrir detrwa not lo en bout papye e met li dan ou Labib. Oubyen ou kapab senpleman servi en plan dan “Sujets de conversation bibliques” oubyen lenformasyon dan Comment raisonner à partir des Écritures konman en baz pour ou diskisyon.
Sepandan, si ou’n ganny demande pour fer plizyer partisipasyon dan renyon dan lespas detrwa semenn e menm petet pour donn bann diskour piblik, ou kapab realize ki ou bezwen fer bann not pli detaye. Akoz? Pour ou kapab rapel sa lenformasyon avan ki ou fer sak partisipasyon. Kantmenm sa, si ou depan tro bokou lo not pour koze pandan prezantasyon—dan en serten moman get preski tou fraz—ou pou perdi bann benefis ki karakteriz prezantasyon enprovize. Si ou servi bann not detaye, souliny zot afen ki ou kapab refer lo selman detrwa mo enportan ek sitasyon verse ki konpoz ou plan dan en fason konvenab.
Menm si prezantasyon en diskour par en orater eksperyanse i devret normalman plis dan lafason enprovize, i kapab osi annan lavantaz pour enkli lezot form prezantasyon. Dan lentrodiksyon ek konklizyon, kot en bon kontak vizyel avek lodyans i bezwen ganny akonpannyen par bann parol pwisan e byen swazir, aprann parker detrwa fraz i kapab efikas. Kot bann fe, statistik, sitasyon oubyen bann verse i ganny servi, i apropriye pour lir e i kapab ganny servi avek plis pwa e prodwir plis lefe.
Ler lezot i demann en Leksplikasyon. Parler nou ganny demande pour eksplik nou bann krwayans san ganny loportinite pour prepar davans. Sa i kapab arive ler en dimoun ki nou rankontre dan predikasyon i soulev en lobzeksyon. Bann sitiasyon parey i kapab arive ler nou avek manm fanmiy, dan landrwa travay, oubyen kot lekol. Bann zofisye gouvernman i kapab osi demann nou pour eksplik nou bann krwayans ek nou fason viv. Lekritir i ankouraze: “Zot devre touzour pare pour donn en repons bann ki demann zot leksplikasyon konsernan lesperans ki dan zot. Me fer li avek labonte ek respe.”—1 Pyer 3:15, 16.
Remarke konman Pyer ek Zan ti reponn Sannedren Zwif, parey i ganny rikorde dan Akt 4:19, 20. Dan zis de fraz, zot ti klerman deklar zot pozisyon. Zot ti fer sa dan en fason ki ti apropriye pour zot lodyans—par endike ki sa size ki bann zapot ti pe fer fas avek, lakour osi ti fer fas avek. Plitar, bann fo lakizasyon ti ganny mete kont Etyenn, e i ti ganny anmennen devan sa menm lakour. Lir son larepons pwisan ki i ti donnen lo sa menm moman dan Akt 7:2-53. Konman i ti organiz son lenformasyon? I ti prezant bann levennman dan lord istorik. Dan en moman apropriye, i ti konmans aksantye leta lespri rebel ki ti ganny demontre par nasyon Izrael. Dan son konklizyon, i ti montre ki sa Sannedren in manifeste sa menm leta lespri par fer Garson Bondye ganny met amor.
Ler ou ganny demande pour donn en leksplikasyon toudswit lo ou krwayans, kwa ki kapab ed ou pour fer komanter efektiv? Imit Neemya, ki ti priy trankilman avan ki i ti reponn en kestyon poze par Artazekses. (Nee. 2:4) Apre, vitman mazin en plan dan ou lespri. Bann pa debaz i kapab ganny mansyonnen dan sa fason: (1) Swazir enn oubyen de pwen ki sa leksplikasyon i devret enkli (ou kapab swazir pour servi bann pwen ki trouve dan liv Comment raisonner à partir des Écritures). (2) Deside ki bann verse ou pou servi pour siport sa bann pwen. (3) Plàn avek latansyon konman pour konmans ou leksplikasyon afen ki sa enn ki pe kestyonn ou pou pare pour ekoute. Apre konmans koze.
Anba presyon, eski ou pou rapel ki pour fer? Zezi ti dir son bann disip: “Kan zot ganny anmennen devan lakour, pa bezwen trakase ki zot pou dir e ki mannyer zot pou dir li, sa ki zot devre dir, zot pou ganny li dan sa moman menm. Parski se pa zot ki pou koze, me Lespri zot Papa ki pou koz atraver zot.” (Mat. 10:19, 20) Sa i pa vedir ki dan en fason mirakile ou pou ganny “don koz avek lasazes” ki bann Kretyen premye syek ti gannyen. (1 Kor. 12:8) Me si ou regilyerman profit sa ledikasyon ki Zeova i fourni pour son bann serviter dan kongregasyon Kretyen, lespri sen pou fer ou rapel lenformasyon ki ou bezwen ler i neseser.—Iza. 50:4.
San okenn dout, prezantasyon enprovize i kapab tre efikas. Si ou egzers li regilyerman ler ou pe fer bann partisipasyon dan kongregasyon, alor i pa pou difisil pour donn bann larepons enprovize ler i neseser, vi ki menm prosedir debaz i aplike dan sa sitiasyon osi. Pa per pour eseye. Aprann pour koz dan en fason enprovize pou ed ou fer ou predikasyon pli efikas. E si ou annan privilez pour donn bann diskour dan kongregasyon, i tre probab ki ou pou ganny latansyon lodyans e tous zot leker.