NAʼLEBʼ RE TZOLOK 28
BʼICH 88 Kʼe chinnaw laabʼe
Kʼaʼut naʼajmank naq tqapatzʼ qanaʼlebʼ?
«Li chaabʼil kʼaʼuxl wank rikʼinebʼ li nekeʼxkubʼsi xwankil» (PROV. 13:10).
RUʼUJIL LI TZOLOM
Kʼaru tooruuq xbʼaanunkil re naq tqataw rusilal li naʼlebʼ li nekeʼxkʼe qe?
1. Chanru tqasikʼ chiʼus li tqabʼaanu saʼ li qayuʼam? Kʼaru tqabʼaanu re naq us t-elq? (Proverbios 13:10; 15:22).
CHIQAJUNILO naqaj naq us t-elq li naqasikʼ xbʼaanunkil saʼ li qayuʼam. Abʼan re xtawbʼal, li Santil Hu naxye naq tento tqapatzʼ qanaʼlebʼ (yaabʼasi Proverbios 13:10; 15:22).
2. Kʼaru kixye qe li Jehobʼa?
2 Chʼolchʼo naq kaʼajwiʼ li Jehobʼa naru xkʼebʼal qe li chaabʼil naʼlebʼ. Joʼkan naq qʼaxal us naq naqatzʼaama qanaʼlebʼ re. Aʼan naxye qe: «Yooqin chawilbʼal naq tatinbʼeres» (Sal. 32:8). Aʼin naxkʼut chiqu naq li Jehobʼa naxkʼe xchʼool chiqix re xkʼebʼal li naʼlebʼ li naʼajmank chiqu ut chanru xyuʼaminkil.
3. Kʼaru ebʼ li patzʼom tqasume saʼ li tzolom aʼin?
3 Saʼ li tzolom aʼin tqoksi li Santil Hu re xsumenkil li kaahibʼ li patzʼom: 1) «Kʼaru li naʼlebʼ tinxtenqʼa re naq tintaw rusilal li teʼxye we?», 2) «Ani truuq xkʼebʼal innaʼlebʼ?», 3) «Chanru tinkʼutbʼesi naq naʼajmank chiwu naq teʼxkʼe innaʼlebʼ?» ut 4) «Kʼaʼut inkʼaʼ tinpatzʼ rehebʼ li junchʼol naq teʼxye we kʼaru tinbʼaanu saʼ linyuʼam?».
«KʼARU LI NAʼLEBʼ TINXTENQʼA?»
4. Kʼaru tqabʼaanu re tqataw rusilal li naʼlebʼ li teʼxkʼe qe?
4 Re naq tqataw rusilal li naʼlebʼ li naqakʼul tento naq tqakubʼsi qibʼ ut tqakʼulubʼa naq moko naqanaw ta chixjunil. Joʼkan ajwiʼ us li tqasikʼ xbʼaanunkil saʼ li qayuʼam wi naqapatzʼ qanaʼlebʼ rehebʼ li kawebʼ saʼ xpaabʼal malaj li wankebʼ xnawom chiqu. Wi inkʼaʼ naqayuʼami ebʼ li naʼlebʼ aʼin li Jehobʼa moko truuq ta qatenqʼankil ut moko tqakʼe ta reetal naq naʼajmank chiqu xyuʼaminkil li naʼlebʼ li wank saʼ li Santil Hu (Miq. 6:8; 1 Ped. 5:5). Abʼan wi naqakubʼsi qibʼ tqakʼulubʼa yalaq kʼaru li naʼlebʼ li naqil saʼ li Santil Hu.
5. Kʼaʼut laj David kiruuk raj xnimobʼresinkil xwankil?
5 Qilaq li tooruuq xtzolbʼal rikʼin li awabʼej David, usta kixbʼaanu chaq naabʼal li chaabʼil naʼlebʼ moko kixnimobʼresi ta xwankil. Naq toj maajiʼ naʼok choʼq awabʼej ak nawbʼil chaq ru joʼ aj wajbʼanel. Kiwajbʼak ajwiʼ choʼq re li awabʼej Saúl (1 Sam. 16:18, 19). Naq li Jehobʼa kixsikʼ ru re naq twanq choʼq awabʼej kixkʼe re li xsantil musiqʼej re naq wanq xwankil (1 Sam. 16:11-13). Li tenamit naxkʼe xloqʼal xbʼaan naq kixqʼax ruhebʼ li xikʼ nekeʼilok rehebʼ, joʼ laj Goliat laj Filistea (1 Sam. 17:37, 50; 18:7). Wi laj David kixnimobʼresi raj xwankil maare kixkʼoxla raj: «Rikʼin chixjunil li wank we moko naʼajmank ta naq teʼxkʼe innaʼlebʼ». Abʼan moko joʼkan ta xkʼoxlak.
6. Chanru naqanaw naq laj David naxkʼulubʼa li naʼlebʼ li nakʼeheʼk re? (Chaawil li jalam u).
6 Naq laj David kiʼok joʼ awabʼej kixsikʼ ruhebʼ li ramiiw re naq teʼruuq xkʼebʼal xnaʼlebʼ (1 Crón. 27:32-34). Ut moko nasach ta qachʼool xbʼaan aʼin xbʼaan naq junelik kixkʼulubʼa li nayeheʼk chaq re aʼ yaal ma winq malaj ixq li nakʼehok re xnaʼlebʼ. Aʼin li xkʼulmank rikʼin li xʼAbigaíl, rixaqil laj Nabal jun li winq maaʼus xnaʼlebʼ qʼetqʼet ut maakʼaʼ naxbʼanyoxi. Abʼan laj David kixkubʼsi ribʼ naq kirabʼi li naʼlebʼ li kikʼeheʼk re xbʼaan li xʼAbigaíl ut saʼ xkʼabʼaʼ aʼin inkʼaʼ kixbʼaanu jun li nimla maak (1 Sam. 25:2, 3, 21-25, 32-34).
Li awabʼej David kixkubʼsi ribʼ ut kirabʼi li naʼlebʼ li kixye li xʼAbigaíl re. (Chaawil li raqal 6).
7. Kʼaru naqatzol chirix li kixkʼul laj David? (Eclesiastés 4:13; chaawil ebʼ li jalam u).
7 Kʼaru naqatzol rikʼin li kixbʼaanu laj David? Jun eetalil, maare tqanaw chanru xbʼaanunkil junaq li kʼanjel malaj kʼebʼil qawankil re taqlank saʼ xbʼeenebʼ li junchʼol abʼan maajunwa tqakʼoxla naq naqanaw chixjunil ut naq inkʼaʼ naʼajmank naq teʼxkʼe qanaʼlebʼ. Joʼkan ajwiʼ tento tqakʼulubʼa li chaabʼil naʼlebʼ li nekeʼxkʼe qe maakʼaʼ naxye ani tyeehoq qe (yaabʼasi Eclesiastés 4:13). Chi joʼkan inkʼaʼ tqabʼaanu junaq li maak li tooxrahobʼtesi malaj tixrahobʼtesi ebʼ li junchʼol.
Tento tqabʼi li naʼlebʼ li teʼxye qe aʼ yaal ani tkʼehoq re. (Chaawil li raqal 7).c
«ANI TRUUQ XKʼEBʼAL INNAʼLEBʼ?»
8. Kʼaʼut us naq laj David kixsikʼ xtenqʼ rikʼin laj Jonatán?
8 Qilaq jun chik li naʼlebʼ li naqatzol rikʼin li kixkʼul laj David. Aʼan junelik narabʼi li nayeeheʼk chaq re xbʼaanebʼ li 1) wankebʼ saʼ amiiwil rikʼin li Jehobʼa 2) ut nekeʼxtaw ru li xwanjik. Jun eetalil, naq kiraj xnawbʼal ma truuq xkʼambʼal ribʼ saʼ usilal rikʼin li awabʼej Saúl, kixpatzʼ xtenqʼ re laj Jonatán, ralal laj Saúl. Kʼaʼut kixpatzʼ xnaʼlebʼ re laj Jonatán? Xbʼaan naq aʼan wank chaq saʼ amiiwil rikʼin li Jehobʼa ut naxnaw ru chiʼus laj Saúl (1 Sam. 20:9-13). Chanru tooruuq xkʼambʼal qe rikʼin laj David?
9. Wi naʼajmank chiqu junaq li naʼlebʼ, ani aj e tqapatzʼ? Kʼe jun eetalil (Proverbios 13:20).
9 Wi naʼajmank qatenqʼ chirix junaq li naʼlebʼ us naq tqapatzʼ qanaʼlebʼ rehebʼ li 1) wankebʼ saʼ amiiwil rikʼin li Jehobʼa 2) ut li wankebʼ xnawom chirix li naʼlebʼ (yaabʼasi Proverbios 13:20).a Joʼ eetalil, qakʼoxlaq naq jun li hermaan naraj sumlaak. Ani raj aj e tixpatzʼ xnaʼlebʼ? Wi tixpatzʼ raj xnaʼlebʼ re junaq li inkʼaʼ sumsu, li hermaan naru tixkʼe re li chaabʼil naʼlebʼ wi isinbʼil saʼ li Santil Hu. Abʼan chʼolchʼo naq tixtaw li chaabʼil naʼlebʼ wi taapatzʼoq rikʼin jun li sumal li nekeʼxnaw ru chiʼus ut nekeʼxkʼam naabʼal chihabʼ kʼanjelak chiru li Jehobʼa. Ebʼ aʼan moko kaʼaj tawiʼ teʼxye re chanru xyuʼaminkil li naʼlebʼ li naxkʼe li Santil Hu, teʼxye bʼan re li kʼaru xeʼxtzol naq xeʼxyuʼami li naʼlebʼ aʼin saʼ li xsumlajikebʼ.
10. Kʼaru tqil anaqwan?
10 Ak xqatzʼil rix wiibʼ li naʼlebʼ li naʼajmank chiqu ut ani naru tixkʼe qe li chaabʼil naʼlebʼ. Anaqwan tqil kʼaʼut naʼajmank naq teʼxkʼe qanaʼlebʼ ut wi us naq tqaye rehebʼ li junchʼol naq teʼxye qe kʼaru tqabʼaanu saʼ li qayuʼam.
«CHANRU TINKʼUTBʼESI NAQ NAʼAJMANK CHIWU NAQ TEʼXKʼE INNAʼLEBʼ?»
11, 12. a) Kʼaru raj inkʼaʼ tqabʼaanu? b) Kʼaru kixbʼaanu laj Rehoboam naq kixsikʼ xbʼaanunkil jun li naʼlebʼ li wank xwankil?
11 Maare jun li kristiʼaan naru tixpatzʼ xnaʼlebʼ re jalanebʼ chik abʼan, wi ak chʼolchʼo chiru li tixbʼaanu, maare yal naraj naq teʼxye re naq us li naxkʼoxla xbʼaanunkil. Li naxbʼaanu aʼin, moko naʼajmank ta chiru naq tkʼeheʼq xnaʼlebʼ. Li kixbʼaanu li awabʼej Rehoboam naru tooxtenqʼa.
12 Naq laj Salomón kikamk laj Rehoboam kiʼok joʼ awabʼej. Saʼ li qʼehil aʼan li tenamit Israel wank chaq xbʼihomal abʼan ebʼ laj Israel keʼok xwechʼbʼal naq laj Salomón naxkʼehebʼ chi kʼanjelak chi kaw. Joʼkan naq keʼxye re laj Rehoboam naq tixkʼos li xkʼanjelebʼ. Li awabʼej kixye rehebʼ naq toj tixkʼoxla rix. Saʼ xtiklajik us kixbʼaanu xbʼaan naq kixpatzʼ xnaʼlebʼ rehebʼ li cheekel winq li xeʼtenqʼank chaq re li xyuwaʼ (1 Rey. 12:2-7). Abʼanan, kʼaʼut naq inkʼaʼ kixkʼulubʼa li naʼlebʼ li keʼxye re? Maare xbʼaan naq ak naxnaw li kʼaru tixbʼaanu ut kaʼajwiʼ kiraj naq teʼxye re wi us li yook xkʼoxlankil. Maare xbʼaan aʼin kixpatzʼ xnaʼlebʼ rehebʼ li rechsaajilal li keʼxye re li kʼaru tixbʼaanu (1 Rey. 12:8-14). Li awabʼej kixbʼaanu li keʼxye re ut saʼ xkʼabʼaʼ aʼin naabʼal rehebʼ laj Israel xeʼxqʼet ribʼ chiru ut xeʼxsikʼ jalan chik li awabʼej. Chalen aran li xʼawabʼejilal laj Rehoboam kiwank saʼ chʼaʼajkilal (1 Rey. 12:16-19).
13. Chanru tinnaw ma relik chi yaal naʼajmank chiwu naq jalan chik tixkʼe innaʼlebʼ?
13 Kʼaru naqatzol rikʼin li kixkʼul laj Rehoboam? Wi tqapatzʼ qanaʼlebʼ rehebʼ li junchʼol toj maajiʼaq raj tqasikʼ kʼaru xbʼaanunkil. Qakʼoxlaq: «Naq ninpatzʼ innaʼlebʼ ut inkʼaʼ nekeʼxye we li nawaj rabʼinkil, ma saʼ junpaat nintzʼeqtaana li nekeʼxye we?». Qilaq jun eetalil.
14. Kʼaru tento tqajultika? Kʼe jun eetalil (chaawil li jalam u).
14 Qakʼoxlaq naq jun li hermaan nekeʼxyeechiʼi re jun li kʼanjel bʼarwiʼ chaabʼil teʼxtoj, abʼan aʼin tixbʼaanu naq tixkanabʼ li xjunkabʼal chiru naabʼal kutan. Abʼan naq toj maajiʼ naxkʼulubʼa li kʼanjel naxpatzʼ xnaʼlebʼ re jun li cheekel winq. Ut li cheekel winq naxjultika chiru rikʼin li Santil Hu naq tenebʼanbʼil saʼ xbʼeen xkawresinkil xpaabʼal li xjunkabʼal (Efes. 6:4; 1 Tim. 5:8). Li hermaan moko naxkʼulubʼa ta li naʼlebʼ li nakʼeheʼk re ut toj naxpatzʼ xnaʼlebʼ rehebʼ jalanebʼ chik li hermaan, toj reetal nayeeheʼk re naq tixkʼulubʼa li kʼanjel. Ma relik chi yaal yook xsikʼbʼal xtenqʼ malaj yal kiraj naq jalan chik tyehoʼq re naq us li yook xkʼoxlankil. Qajultikaq naq li qachʼool naru tooxbʼalaqʼi (Jer. 17:9). Wank sut li naʼlebʼ li inkʼaʼ naqaj rabʼinkil aʼan li naʼajmank chiqu.
Ma relik chi yaal naqaj qanaʼlebʼ malaj yal naqaj rabʼinkil naq us li xqasikʼ xbʼaanunkil? (Chaawil li raqal 14).
«KʼAʼUT INKʼAʼ TINPATZʼ REHEBʼ LI JUNCHʼOL NAQ TEʼXYE WE KʼARU TINBʼAANU SAʼ LINYUʼAM?»
15. Kʼaru inkʼaʼ tqabʼaanu ut kʼaʼut?
15 Li Jehobʼa naroybʼeni naq li junjunq tixsikʼ kʼaru tixbʼaanu (Gál. 6:4, 5). Joʼ xqil tento tqasikʼ qanaʼlebʼ saʼ li Santil Hu ut rikʼinebʼ li hermaan li kawebʼ saʼ xpaabʼal naq yooqo xsikʼbʼal kʼaru tqabʼaanu. Abʼan li inkʼaʼ naru tqabʼaanu aʼan xpatzʼbʼal rehebʼ li junchʼol naq teʼxye qe kʼaru tqabʼaanu. Inkʼaʼ raj ajwiʼ us naq tooxik rikʼin junaq li naqanaw ru chiʼus ut tqapatzʼ re: «Kʼaru raj taabʼaanu laaʼat?». Moko us ta ajwiʼ naq yal tqabʼaanu li nekeʼxbʼaanu ebʼ li junchʼol ut inkʼaʼ tqakʼoxla rix li naʼlebʼ.
16. Kʼaru tento xeʼxsikʼ xbʼaanunkil ebʼ laj paabʼanel re Corinto? (1 Corintios 8:7; 10:25, 26).
16 Qilaq kʼaru xeʼxkʼul ebʼ laj paabʼanel re li chʼuut re Corinto chirix li tibʼ li mayejanbʼil chiruhebʼ li pechʼbʼil yos. Laj Pablo kixye: «Naqanaw naq ebʼ li pechʼbʼil yos maakʼaʼebʼ xwankil saʼ ruuchichʼochʼ ut naqanaw ajwiʼ naq jun ajwiʼ li Yos» (1 Cor. 8:4). Joʼkan naq junjunq rehebʼ xeʼxkʼoxla naq teʼruuq xtzekankil li tibʼ li nekeʼxloqʼ usta mayejanbʼil chiruhebʼ li pechʼbʼil yos. Abʼan wiibʼ oxibʼ chik inkʼaʼ xeʼxkʼulubʼa xtzekankil xbʼaan naq xeʼxkʼoxla naq moko sa ta teʼrekʼa ribʼ wi teʼxbʼaanu aʼin (yaabʼasi 1 Corintios 8:7; 10:25, 26). Laj Pablo maajunwa kixye rehebʼ laj paabʼanel naq teʼxye rehebʼ li junchʼol kʼaru teʼxbʼaanu chi moko teʼxkʼam ta rehebʼ rikʼin li nekeʼxbʼaanu ebʼ li junchʼol. Aʼ yaal bʼan re li junjunq. Saʼ Romanos 14:10-12 kixye rehebʼ: «Li Yos traqoq aatin saʼ xbʼeen li junjunq aʼ yaal chanru xbʼaanuhom».
17. Kʼaru naru nakʼulmank wi yal ninkʼam we rikʼin li nekeʼxbʼaanu ebʼ li junchʼol? Kʼe jun eetalil (chaawil ebʼ li jalam u).
17 Kʼaru li naʼlebʼ naru nakʼulmank saʼ li qakutan? Qakʼoxlaq rix li xchaʼalil li kikʼ, chiqajunilo joʼ aj paabʼanel tento tqasikʼ kʼaru xbʼaanunkil wi tqakʼulubʼa malaj inkʼaʼ.b Maare tchʼaʼajkoʼq chiqu xtawbʼal ru li naʼlebʼ aʼin, abʼan tenebʼanbʼil saʼ qabʼeen xsikʼbʼal kʼaru tqabʼaanu (Rom. 14:4). Wi yal tqakʼam raj qe rikʼin li nekeʼxbʼaanu ebʼ li junchʼol, maajunwa tqatzol xsikʼbʼal kʼaru tqabʼaanu qajunes. Kaʼajwiʼ tooruuq xbʼaanunkil aʼin wi li naqasikʼ xbʼaanunkil naxchap ribʼ rikʼin li Santil Hu (Heb. 5:14). Wi naʼajmank chiqu naq tqasikʼ xbʼaanunkil jun li naʼlebʼ, xbʼeenwa tento tqatzʼil rix ut tqil kʼaru xnaʼlebʼ li Santil Hu tooxtenqʼa. Ut wi toj naʼajmank chiqu li tenqʼ re xtawbʼal ru aʼin tqapatzʼ qanaʼlebʼ re junaq li qechpaabʼanel li kaw saʼ xpaabʼal.
Naru tqapatzʼ qatenqʼ naq ak xqatzʼil rix li naʼlebʼ. (Chaawil li raqal 17).
JUNELIK QAPATZʼAQ QANAʼLEBʼ
18. Kʼaru kixbʼaanu li Jehobʼa chiqix?
18 Li Jehobʼa naxkʼutbʼesi naq naxkʼojobʼ xchʼool qikʼin naq nokooxkanabʼ xsikʼbʼal kʼaru tqabʼaanu. Re qatenqʼankil kixkʼe qe li Raatin ut ebʼ li qamiiw li kawebʼ saʼ xpaabʼal li nokooʼeʼxtenqʼa chi xtawbʼal ru chanru xyuʼaminkil li naʼlebʼ li naxkʼe qe li Santil Hu. Chi joʼkan nokooril joʼ jun chaabʼil yuwaʼbʼej (Prov. 3:21-23). Chanru tooruuq xkʼutbʼesinkil chiru naq naqabʼanyoxi chixjunil li naxkʼe qe?
19. Chanru tqasahobʼresi xchʼool li Jehobʼa?
19 Ebʼ li naʼbʼej yuwaʼbʼej nekeʼsahoʼk xchʼool rilbʼal naq ebʼ li ralal xkʼajol nekeʼkʼiik saʼ li xpaabʼal, nekeʼxtaw xnaʼlebʼ ut nekeʼraj xtenqʼankil ebʼ li junchʼol. Joʼkan ajwiʼ narekʼa ribʼ li Jehobʼa naq naril naq ebʼ laj kʼanjel chiru nekeʼkawuuk saʼ li xpaabʼal, nekeʼxpatzʼ xnaʼlebʼ ut nekeʼxkʼutbʼesi naq nekeʼxra rikʼin li nekeʼxsikʼ xbʼaanunkil.
BʼICH 97 Yoʼyoko rikʼin li Raatin li Yos
a Maare wank sut t-ajmanq naq tqapatzʼ qanaʼlebʼ rehebʼ li maawaʼebʼ aj paabʼanel chirix li tumin, li bʼaneʼk malaj jalan chik.
b Taataw xkomon li naʼlebʼ saʼ li hu Sahaq laachʼool!, tzolom 39, naʼlebʼ 5 ut bʼarwiʼ naxye «Sikʼ xkomon li naʼlebʼ».
c XCHʼOLOBʼANKIL EBʼ LI JALAM U: Jun li cheekel winq naxkʼe xnaʼlebʼ jun chik li cheekel winq chirix chanru kiʼaatinak naq toj maajiʼ natiklaak li chʼutam.