Konono Kin Nan In Anij Ilo Beran
“Kwon etal, im kanan ñan ro doõ.” —AMOS 7:15, NW.
1, 2. Kar wõn Amos, im ta eo Bible eo ej kwalok kin e?
KE EAR kwalok nan, juõn priest ear wõnmaik juõn ri kennan eo an Jehovah. Priest eo ear lamõj: ‘Kwon bõjrak jen am kwalok nan! Etal jen ijin!’ Ta eo ri kwalok nan eo ear kõmmane? Ear bõjrak ke, ak ear wõnmanlok im kwalok kin nan in Anij ilo beran? Kwomaroñ jelã uak eo kinke ri kwalok in ear jeje bwebwenato ko an ilo juõn book ear jeje. Book in Bible in ej Amos. Bõtab, mokta jen ad wõnmanlok in lale bar ta eo priest eo ear kõmmane, jen etale jet kamelele ko kin Amos.
2 Kar wõn Amos? Ñããt im ia eo ear jokwe ie? Jej lo uak ko ñan kajitõk kein ilo Amos 1:1 (NW), ijo jej konono kake: “Nan ko an Amos, ke ear bed ibben ro rej lale sheep jen bukwon eo Tekoa, eo ear lo ilo juõn vision. . . ilo ran ko an King Uzziah ilo Judah im ilo ran ko an Jeroboam nejin Joash, king eo an Israel.” Amos ear jokwe ilo Judah. Bukwon eo an kar Tekoa, joñoul mile iturõkin Jerusalem. Ear mour ilo tujemlokinlok ebeben eo kein ka ratimjuõn B.C.E. ke King Uzziah ear iroij ilo Judah im Jeroboam kein ka Ruo ear iroij ion bwij ko joñoul bwijin ailiñ in Israel. Amos ear juõn ri lale sheep. Ilo mol, Amos 7:14 (NW) ej ba bwe ear jab “juõn ri lale sheep” wõt ak bareinwõt “juõn ri kallip fig ko.” Inem jejjo alliñ iumin juõn yiõ ear juõn ri kallip. Ear kiji ak wãkare fig ko. Rar kõmman men in bwe fig ko ren mõkaj air kallo. Jerbal rot in kar juõn jerbal elap an kamõkmõk.
“Kwon Etal, im Kanan”
3. Ewi wãwen katak kin Amos emaroñ jibañ kij elañe jej lemnak bwe ejabwe kabel eo ad ñan kwalok nan?
3 Amos ear ba ilo alikar: “Iar jab juõn ri kanan, im iar jab nejin juõn ri kanan.” (Amos 7:14, NW) Ear jab lotak einwõt nejin ri kanan ak katak bwe en juõn ri kanan. Bõtab, jen armij otemjej ilo Judah, Jehovah ear kãlet Amos bwe en kõmmane jerbal eo an. Ilo ien eo, Anij ear jab kãlet juõn king ekajur, juõn priest emeletlet, ak juõn kaben emweie. Jen bwebwenato in jemaroñ bõk juõn katak elap tokjen ñan kij. Bõlen jejjab bõk juõn jerbal eutiej ilo jikin jerbal ak jab kanuij meletlet. Ak men in ej aikwij kõmman ke bwe jen lemnak bwe jejjab maroñ kwalok nan kin nan in Anij? Jaab! Jehovah emaroñ jibañ kij ñan kwalok nan eo an—meñe jej bed ilo jikin ko rebin kwalok nan ie. Kinke Jehovah ear kõmmane men in ñan Amos, enaj wõr tokjen ñan aolep ro rekõnan konono kin nan in Anij ilo beran ñan etale joñok eo ri kanan in eberan ear likiti.
4. Etke ear bwe an bin ibben Amos ñan kwalok kanan ko ilo Israel?
4 Jehovah ear kaiñi Amos: “Kwon etal, im kanan ñan Ri Israel ro doõ.” (Amos 7:15, NW) Jerbal in kar juõn jerbal ebin. Ilo ien eo, bwij ko joñoul bwijin ailiñ in Israel rar lo ainemõn, jokane, im mweie ilo kanniek. Elõñ iair rar kalek ‘moko ñan jokwe iloan ilo ien añõneañ’ im elõñ rar kalek ‘moko ñan jokwe iloan ilo ien rõk,’ im mõkein rar jab kõmmani jen bedkat, rar kõmmani jen “dekã ko raorõk.” Jet ear wõr air jea im table ko emwij kainikniki kin ivory im rar idak wain rar kõmmane jen grape ko jen “jikin kallip ko rekouwa.” (Amos 3:15, NW; 5:11, NW) Kin men in, elõñ armij rar jab itoklimo. Emol, bwe jikin eo Amos ear jerbal ie ej einlok wõt jikin eo jet iad jej kwalok nan ie ilo ran kein.
5. Ta men ko rejjab wãnik jet Ri Israel rar kõmmani?
5 Ear jab bwid bwe Ri Israel ro en lõñ men ko mweieir. Bõtab, jet ian Ri Israel ro rar korlok mweiuk ko kinke rar kwoti. Ri mweie ro rar “kwot jen ro rettã” im “kaeñtan ro rejeramel.” (Amos 4:1, NW) Ri wia, ri ekajet, im priest ro rekajur rar karõk ilo ittino ñan kwot jen ro rejeramel. Kiõ jen jeblaklok ñan ien eo mokta im lale ta eo armij ro rar kõmmani.
Rar Kokkure Kien Anij
6. Ewi wãwen an ri wia ro ilo Israel ãjlore ro jet?
6 Moktata jen etal ñan jikin wia eo. Ijo ri wia ro reriap rar “kadiklok paun in bilawa” im “kalaplok wõnãn,” im men eo enana tata rar “wiakake bilawa enana” kin elap wõnãn. (Amos 8:5, 6, NW) Ri wia ro rar kwot jen ro rar wiaik jen ir kin joñan men ko rar wiakaki, wõnãn mweiuk ko kar lukkun lap, mweiuk ko rar wiakaki rar jorrãn ak emõkaj air jorrãn. Elikin an ri wia ro ãjlore ro rejeramel mae ien emat air mweiuk im money, rar aikwij wiakake ir make einwõt ri kamakoko ro. Jeltokin, ri wia ro rar wiaiki armij rein “kin joñan wõt wõnãn jodi ko.” (Amos 8:6, NW) Baj lemnak mõk! Ri wia rein rekibbon rar watõk Ri Israel ro mõttair einwõt wõnãn jodi! Men in kar juõn men ekajookok ñan ro rejeramel, im juõn bwid elap nae kien Anij! Ak, ri wia rein rar kejbãrok “ran in sabbath.” (Amos 8:5, NW) Aet, rar kabuñ ñan Anij, ak iman mejen armij wõt.
7. Ta eo ear kamaroñ ri wia ro ilo Israel ñan kokkure Kien Anij?
7 Ewi wãwen an kar ri wia ro maroñ deod jen air bõk kaje kin air kajettokjen kien Anij, eo ej ba: “Kwon yokwe dri turum einwõt kwe”? (Livitikõs 19:18) Rar maroñ kõmmane men in kinke ro rar aikwij lolorjake Kien eo im kajeik ir—jen ba ri ekajet ro—rar ri jibañ ro mõttair ilo kõtõrãi kien. Iturin kejam in deloñ eo ñan jikin kwelok eo, ijo rar ekajete armij ro ie, ri ekajet ro rar ‘bõk wõnãn ekajete armij eriap.’ Jen air kejbãrok ro rejeramel, ri ekajet ro rar ketak ir kin wõnãn ekajete armij eriap. (Amos 5:10, 12, NW) Inem ri ekajet ro bareinwõt rar kajettokjen Kien Anij.
8. Priest ro renana rar kalibubuik mejeir jen kain mwil rot eo?
8 Ilo ejja ien eo wõt, kar ta jerbal eo an priest ro ilo Israel? Ñan ad jelã kin men in, jej aikwij lale bar juõn jikin. Lale mõk kin ta bwid ko priest ro rar kõmmani “ilo mweo imõn anij ko air”! Ikijen Amos, Anij ear ba: “Juõn emaan im jemen rej jimor babu ibben juõn jiroñ, ñan katton eta eo ekwojarjar.” (Amos 2:7, 8, NW) Emenin bwilõñ! Juõn Ri Israel im likao eo nejin rej jimor babu ibben juõn wõt kõrã ekijoñ ilo temple eo. Im priest ro renana rar kalibubuik mejeir bwe ren jab lo mour in ãjãj rot in!—Livitikõs 19:29; Duteronomi 5:18; 23:17.
9, 10. Ta kien ko an Anij Ri Israel ro rar kokkure, im ta men ko ran kein jemaroñ keidi ibben men ko rar kõmmani mokta?
9 Ikijen bwid ko jet, Jehovah ear ba: “Iturin lokatok ko otemjej rej babu ion nuknuk ko me rar bõk jen ro rejeramel einwõt kein kamol muri; im rej idak wain eo an ro rar narueir ilo mweo imõn anij ko air.” (Amos 2:8, NW) Aet, priest im armij ro jimor rej kajettokjen kien eo ilo Exodus 22:26, 27, eo ear ba bwe juõn kobe ak nuknuk eo rar bõke einwõt kein kamol juõn muri rar aikwij kajeblake ñan ri jeramel eo mokta jen an tulokan al. Jen men in, rar kajerbal nuknuk in ñan babu ion ke rar mõñã im idak ñan anij ko air rewan. Im ikijen kein kamole muri ko rar bõk jen ro rejeramel, rar wiaik wain ñan idak ilo kwojkwoj in kabuñ ko air. Rar lukkun jebwãbwe jen ial in kabuñ eo erreo!
10 Ri Israel ro rar jab jook in kokkure kien ko ruo relaptata ilo Kien eo—ñan yokwe Jehovah im ro ri turiir. Kin men in Anij ear jilkinlok Amos ñan ekajete ir kin air jab debij air tiljek ñan e. Rainin, ailiñ ko an lal, ekoba ko an Christendom, rej kalikar ir make einwõt Israel eo etto. Meñe elaplok mweie ibben jet armij, elõñ ro jet rej jorrãn ilo business im ebwer kin manit ko retton an ri tel ro reriap ilo jikin business ko, kien ko, im kabuñ wan ko. Ak Jehovah ej itoklimo kin ro rej bed ilo eñtan im rej bukõt e. Kin men in, ear jitõñ ri karejar ro an ilo ran kein ñan kõmmane ejja jerbal eo wõt Amos ear kõmmane—ñan kwalok nan ilo beran.
11. Ta eo jemaroñ katak jen joñok eo an Amos?
11 Kinke jerbal eo ad ej einlok wõt jerbal eo an Amos ilo elõñ wãwen ko, jenaj bõk elap tokjen jen ad etale joñok eo an. Emol, Amos ej kwalok ñan kij (1) ta eo jej aikwij kwalok nan kake, (2) ewi wãwen ad aikwij kwalok nan, im (3) etke ri jumae ro rejjab maroñ kabõjrak kij ilo jerbal in kwalok nan. Jen etale wãwen kein juõn kin juõn.
Ewi Wãwen Ad Maroñ Kajeoñe Amos
12, 13. Ewi wãwen an kar Jehovah kwalok bwe ear jab buñburuen kake ibben Ri Israel ro, im ewi wãwen rar uak?
12 Einwõt Ri Kennan ro an Jehovah, jej boub wõt ilo jerbal eo ad einwõt Christian ñan kwalok nan kin Ailiñ eo im kõmman ri kalor ro. (Matu 28:19, 20; Mark 13:10) Mekarta, jej kwalok nan kin nan in kakkõl ko an Anij, einwõt ke Amos ear kwalok bwe Jehovah enaj kar kokkure ri nana ro. Ñan wanjoñok, Amos 4:6-11 (NW) ej kwalok bwe Jehovah ear kalikar elõñ alen bwe ear jab buñburuen kake Israel. Ear lelok ñan armij ro “juõn kõnan ñan mõñã bilawa,” “jab kawute [ir],” jilkinlok ñan ir “juõn kõto ebwiltõñtõñ im mõlawi,” im “juõn nañinmij.” Jerata kein rar kamakit Ri Israel ke ñan ukwelok? “Kom ar jab jeblak ñan iõ,” Jehovah ear ba. Emol, elõñ alen Ri Israel ro rar ilok jen Jehovah.
13 Jehovah ear ekajete Ri Israel ro kin air jab ukwelok. Bõtab, moktata, rar bõk juõn kanan in kakkõl. Ekkar ñan men in, Anij ear ba: “Iroij Bõtata eo Jehovah ejamin kõmman jabdewõt men elañe ejañin konono kake ibben ri karejar ro an ri kanan ro wõt.” (Amos 3:7, NW) Anij ear kwalok ñan Noah bwe Ibwijleplep eo enaj kar itok im ear jiroñ e bwe en kakkõl armij. Ilo ejja wãwen eo wõt, Jehovah ear jiroñ Amos bwe en kwalok nan in kakkõl eo eliktata. Ekaburomõjmõj bwe, Israel ear kajekdon ennan eo ekwojarjar likjap in im emmakit ilo jimwe.
14. Ta wãwen ko ilo ien eo an Amos rej einlok wõt wãwen ko ilo ran kein ad?
14 Ejelok bere kwonaj errã bwe elõñ men ko rar walok ilo ran ko an Amos rej einlok wõt men ko rej walok ilo ran kein ad. Jesus Christ ear kanan bwe elõñ jorrãn ko renaj walok ilo ran ko eliktata. Bareinwõt ear kanan kin juõn jerbal in kwalok nan ibelakin lal. (Matu 24:3-14) Bõtab, einwõt ilo ran ko an Amos, enañin aolep armij ro rainin rej kajekdon kakkõle ko im ennan eo an Ailiñ eo. Ñan armij rein, renaj jelmae ejja jorrãn ko wõt Ri Israel ro rejjab ukwelok rar jelmaiki. Jehovah ear kakkõl ir: “Komin bojak im wõnmaik Anij eo am.” (Amos 4:12, NW) Rar wõnmaik Anij ke Assyria ear bõk anjo im kajeebeplok ir. Rainin, lal in ejelok an tõmak ilo Anij enaj ‘wõnmaik Anij’ ilo Armageddon. (Reveles̃õn 16:14, 16) Ak, toan wõt an Jehovah meanwõd, jej aikwij rejañ elõñ armij joñan wõt ad maroñ ilo ad ba: “Bukõt Jehovah, im mour wõt.”—Amos 5:6, NW.
Jelmae Jumae einwõt Amos Ear Kõmmane
15-17. (a) Kar wõn Amaziah, im ewi wãwen ear uake nan in kejelã ko an Amos? (b) Ta nan in kinaak ko Amaziah ear kwalok nae Amos?
15 Jemaroñ kajeoñe Amos jab ilo ad jelã kin ta eo jej kwalok nan kake wõt ak bareinwõt ilo wãwen ad kwalok nan. Chapter 7 ej kamelele kin aikwij in, im ej konono kin priest eo emwij ad bwebwenato kake itujinoin katak in ad. Priest in kar “Amaziah priest eo ilo Bethel.” (Amos 7:10, NW) Jikin kwelok in Bethel kar jikin kabuñ eo elap an Israel ejumae Anij, im ear kobaike kabuñ ñan kon in cow. Inem Amaziah kar juõn priest ilo kabuñ eo an Israel. Kar ewi wãwen lemnak eo an kin nan in kejelã ko me Amos ear kejelã kaki ilo beran?
16 Amaziah ear jiroñ Amos: “Kwe ri kanan wan, kwon ettõr lok ñan enen Judah, im mõñã bilawa, im ijo kwomaroñ kanan. Ak kwon jab kanan ijin ilo Bethel, kinke ej jikin kwojarjar eo an king eo im ej mweo imõn ailiñ eo.” (Amos 7:12, 13, NW) Inem, Amaziah ear ba: ‘Kwon rol ñan mweo imõm! Ewõr aõ kabuñ.’ Bareinwõt ear kajeoñ in kajerbal kien eo ñan an kabõjrak jerbal ko an Amos, ilo an jiroñ King Jeroboam II: “Amos ear karõk ilo ittino bwe en nibiji jerbal eo am ilo mweo imõn Israel.” (Amos 7:10, NW) Aet, Amaziah ear kinaak Amos kin an jumae ailiñ eo! Ear jiroñ king eo: “Kin men in Amos ear ba, ‘Kin juõn jãje Jeroboam enaj mij; im ikijen Israel, enaj bed ilo kamakoko im aikwij ilok jen kabijuknen.’”—Amos 7:11, NW.
17 Ilo nan kein, Amaziah ear kwalok jilu nan ko rebwid. Ear ba: “Amos ear ba.” Ak, Amos ear jab ba ilo jabdewõt ien bwe nan in kanan eo ear kwalok kar an. Jen men in, aolep ien ear ba: “Eñin men eo Jehovah ear ba.” (Amos 1:3, NW) Bareinwõt ear kinaak Amos kin an ba: “Jeroboam enaj mij kin juõn jãje” Bõtab, ekkar ñan Amos 7:9 (NW), Amos ear kanan: “Ña [Jehovah] Inaj kwotak juõn jãje nae mweo imõn Jeroboam.” Anij ear kanan kin jorrãn in ion “mweo imõn” Jeroboam, ajiri ro nejin. Bareinwõt, Amaziah ear kinaak Amos kin an ba: ‘Ejelok bere Israel enaj bed ilo kamakoko.’ Ak Amos ear kanan bareinwõt bwe jabdewõt Ri Israel ear jeblak ñan Anij renaj jerammõn. Alikar, Amaziah ear kajerbal nan ko retao ñan bõk melim jen kien eo ñan kabõjrak Amos jen jerbal in kwalok nan eo an.
18. Ta wãwen ko Amaziah ear kajerbali rej einlok wõt wãwen ko ri tel in kabuñ rej kajerbali ilo ran kein?
18 Kwonañin kar lo ke kin ewi wãwen men ko Amaziah ear kõmmani rej einlok wõt wãwen ko ri jumae ro rej kijirãte armij ro an Jehovah rej kõmmani ran kein? Einwõt ke Amaziah ear kajeoñ in kaikõñ Amos, eindein jet priest, bishop, im ri tel in kabuñ ko ran kein rej kõmmani ñan kabõjrak an ri karejar ro an Jehovah kwalok nan. Amaziah ear riap im naruõn Amos kin an jumae kien eo an lal. Rainin, jet ri tel in kabuñ ko rej kananaik Ri Kennan ro an Jehovah im ba bwe rej kauwatata ñan jokane eo an ailiñ eo. Im einwõt an kar Amaziah kajitõk jen king eo ñan kabõjrak Amos, eindein ri tel in kabuñ ko ekkar air kajitõk jibañ jen ri kien ro ñan rejetak ir ñe rej matõrtõre Ri Kennan ro an Jehovah.
Ri Jumae ro Rejjab Maroñ Kabõjrak Ad Kwalok Nan
19, 20. Ewi wãwen an kar Amos uake jumae eo an Amaziah?
19 Kar ewi wãwen lemnak eo an Amos kin jumae eo an Amaziah? Moktata, Amos ear kajitõk ibben priest eo: “Kwoj ba ke: ‘Kwon jab kanan nae Israel’?” Ilo beran, ri kanan eo eberan an Anij ear kwalok nan ko Amaziah ear jab kõnan roñjaki. (Amos 7:16, 17, NW) Amos ear jab lelñoñ. Men in ej juõn joñok emõn ñan kij! Ñe jej aikwij konono kin nan in Anij, jekõnan bokake Anij eo ad, meñe jej bed ilo ailiñ ko me armij ro renana einwõt Amaziah rej bed ie im rej bukõt kilen matõrtõre kij. Einwõt Amos, jej kwalok nan wõt: “Eñin men eo Jehovah ear ba.” Im ri jumae ro rejjab maroñ kabõjrak kij jen ad kwalok nan, kinke “pein Jehovah” ej bed ibbed.—Jerbal 11:19-21.
20 Amaziah en kar jelã bwe nan in kalelñoñ ko an kar ejelok tokjeir. Emwij an kar Amos kamelele kin unin ejelok jabdewõt armij ion lal emaroñ kabõjrak e jen an kwalok nan—im eñin point eo kein kajilu jej aikwij lemnak kake. Ekkar ñan Amos 3:3-8 (NW), Amos ear kajerbal elõñ kajitõk im wanjoñok ko ñan kwalok bwe ewõr un ko unin an men ko otemjej emmakit ak jerbal. Inem ear jerbale ennan in: “Juõn lion ej rorror! Wõn eo ejamin mijake? Iroij Bõtata eo Jehovah ear konono! Wõn eo ejamin kanan kake?” Melelen men in bwe, Amos ear jiroñ ri roñjake ro an: ‘Einwõt ñe kwoj lelñoñ ñe kwoj roñ ainikien lion ñe ej rorror, eindein Ijjab maroñ debije aõ kwalok nan kin nan in Anij, ke I ar roñ an Jehovah kakien iõ bwe in kõmmane jerbal in.’ Mijake Anij ak kautiej Jehovah, ear kamakit Amos bwe en konono ilo beran.
21. Ewi wãwen jej uake nan in kaiñi eo an Anij ñan kwalok nan kin news eo emõn?
21 Kij bareinwõt jej roñ nan in kaiñi eo an Jehovah ñan kwalok nan. En kar ewi wãwen ad naj emmakit? Einwõt Amos im ri kalor ro an Jesus mokta, kin jibañ jen Jehovah jej konono kin nan eo An ilo beran. (Jerbal 4:23-31) Ejelok matõrtõr jen ri jumae ro ak jab itoklimo eo an armij ro jej kebake im kwalok nan ñan ir naj kaikõñ kij. Ilo air kwalok kijejeto eo einwõt Amos, Ri Kennan ro an Jehovah rej emmakit im wõnmanlok wõt ilo air kwalok news eo emõn ilo beran. Ewõr juõn eddo ibbed ñan kakkõl armij kin ran in ekajet eo an Jehovah ej itok. Nan in ekajet in ej kitibuj ta? Katak eo tok ilal enaj uake kajitõk in.
Ewi Wãwen Am Naj Kar Uak?
• Iumin ta abañ ko Amos ear kajejjet kitien jerbal eo Anij ear lelok ñan e?
• Einwõt Amos, ta eo jej aikwij kwalok nan kake?
• Kain lemnak rot eo jej aikwiji ñan kwalok nan?
• Etke ri jumae ro rejjab maroñ kabõjrak jerbal in kwalok nan eo ad?
[Pija eo ilo peij 6]
Anij ear kãlet Amos, juõn ri kallip fig ko, ñan kõmman jerbal eo An
[Pija ko ilo peij 9]
Einwõt Amos, kwoj kwalok nan ke ilo beran kin ennan eo an Jehovah?