Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt
Katak ko Relap Jen Book in Joel im Amos
MEN eo dein ej ba kin emake ej bwe e “Joel, nejin Pethuel.” (Joel 1:1) Ilo book eo ej etnake etan, Joel ejjab lukkun konono kin men ko jet ijellokin wõt ennan eo an, kin menin ien kanan eo an ejjab lukkun alikar ak kar antonelok—ñan 820 B.C.E., ruatimjuõn yiõ ko elikin an kar Uzziah erom king ion Judah. Etke Joel ej makoko in konono kin e make? Bõlen un eo in ej kinke ekõnan lukkun kalikar ennan eo im jab armij eo ej bõktok ennan eo.
Bareinwõt ilo ran ko an Uzziah, Amos, juõn eo ej jokwe ilo Judah im “juõn ri lale sheep im juõn ri kallib wijki fig,” kar jitõñe ñan an juõn ri kanan. (Amos 7:14) Jab einwõt Joel, eo ej kanan ilo Judah, kar jilkinlok Amos ñan bwij ko joñoul itueañ in ailiñ in Israel. Book in Amos kar jeje ilo juõn kajin ebidodo im ealikar, im ear dedelok je ilo 804 B.C.E. elikin an kar ri kanan eo jeblak ñan Judah.
“LELÑOÑ ILO RAN EO”—ETKE?
(Joel 1:1–3:21)
Joel ej lo ilo vision eo juõn jorrãn ej walok jen kũtañtañ, jen locust, im jen kullul ko. Kar konono kin menin mour kein bwe rej bõktok jorrãn “einwõt juõn jar in tarinae elab.” (Joel 1:4; 2:2-7) “Lelñoñ ilo ran eo,” Joel ej ñijlok, kinke “ran eo an Iroij ebaktok; Ran eo Anij Ekajur Bõtata enaj bõktok jorrãn!” (Joel 1:15) Jehovah ej kakabileke armij ro ilo Zion: “Komin lukkun ukwelok im oktak ñõn iõ.” Elañe rej kõmman eindein, Jehovah enaj “tiriamokake ro dron” im enaj kamakit iur in locust eo ej “itok jen eañ.” Bõtab, mokta jen an itok ran eo an elap, Jehovah enaj “lutõk [an] jitõb ion armij otemjej” im enaj “kwalok kakõlle ko kakõllen ran eo imejatoto im ion lõl.”—Joel 2:12, 18-20, 28-31.
Rej kir ailiñ ko ñan air bojak ñan juõn tarinae: “Komin noi mejen kein plow ko ami bwe ren erom jãje, im bakbõk ko ami ñõn madre.” Rej jiroñ ir bwe ren “itok ñõn Komlõl in Ekajet,” ijo renaj bõk kokkure. “Ak armij renaj jokwe ilo Judah im ilo Jerusalem ñõn indrio.”—Joel 3:10, 12, 20.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
1:15; 2:1, 11, 31; 3:14—Ta in “ran eo an [Jehovah]”? Ran eo an Jehovah ej ien ekajet eo an Jehovah ion ri kijirãt ro an, im enaj melelen kokkure ñan ir ak lomor ñan ri kabuñ ro remol. Ñan wanjoñok, ear wõr juõn ran einwõt in ear itok ion Babylon eo etto ilo 539 B.C.E. ke Ri Media im Ri Persia ro rar kokkure im anjo ion Babylon. (Aiseia 13:1, 6) Bar juõn “ran an [Jehovah]” ej ebak, ñe enaj bõktok ekajet eo an ion “Babilõn Elap”—dolul in kabuñ ko rewan.—Reveles̃õn 18:1-4, 21.
2:1-10, 28—Ewi wãwen kanan eo kin ien jorrãn eo jen menin mour ko redik ear jejjet kitien? Ejelok ilo Bible ej kwalok kin juõn jorrãn ear walok jen elõñ menin mour ko redik ion enen Canaan einwõt ej kwalok kake ilo book in Joel. Kin menin, jorrãn in me Joel ej kwalok kake alikar ej juõn kanan kin ien eo ilo 33 C.E. ke Jehovah ear jino lutõklok jitõb eo an ion ri kalor ro an Christ ilo jinoin im rar jino kwalok kin ennan eo ear kaeñtan ri tel in kabuñ ro rewan. (Jerbal 2:1, 14-21; 5:27-33) Ej juõn jerammõn ñan ad bõk kunad ilo juõn jerbal einlok wõt in rainin.
2:32—Ta melelen ñan “kajjitõk bwe Iroij en jibañ” [‘kir etan Jehovah,’ NW]? Ñan kajitõk ak kir etan Anij ej melelen ñan ad jelã ãt eo etan, kautiej e, im atartar ion im liki eo ej bõk ãt eo.—Dri Rom 10:13, 14.
3:14—Ta in “Komlõl in Ekajet”? Ej juõn jikin ilo nan in kõkkar kin ien ekajet eo an Anij. Ilo ran ko an King Jehoshaphat in Judah, eo etan ej melelen “Jehovah Ej Ri Ekajet,” Anij ear lomoren Judah jen ailiñ ko ibelakin ikijen an bwokwoj jar in tarinae ko air. Ilo ran kein ad, ej jutak kin juõn jikin ilo nan in kõkkar ñe naj juri im kabedakilkili ailiñ ko einwõt grape ko ilo kein joniak wain eo.—Reveles̃õn 19:15.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
1:13, 14. Ukwelok eo emol im kile Jehovah einwõt Anij eo emol elap air aorõk ñan bõk lomor.
2:12, 13. Ukwelok eo emol ej aikwij itok jen juõn buru emol. Ej kitibuj “buru ko rerub” iload im jab kin ‘kekel nuknuk ko’ ilik.
2:28-32. Eo wõt ej ‘kajjitõk ilo etan Iroij [Jehovah] enaj mour’ ilo “ran eo elab im kaamijak an [Jehovah].” Elap ad kamolol bwe Jehovah ej lutõk jitõb eo an ion kanniek otemjej im ej lelok ñan ro redik im ritto, maan ak kõrã, ñan air bõk kunair ilo jerbal in kanan, eo ej kwalok kin “men ko relap an Anij”! (Jerbal 2:11) Ke ran eo an Jehovah ej ebaktok, jej aikwij obrak kin “kõmõn wãnik im kabuñ rokwojarjar.”—2 Piter 3:10-12.
3:4-8, 19. Joel ear kanan bwe ailiñ ko ibelakin Judah renaj bõk ekajet kin kõmman ko air renana nae armij ro an Anij. Nan in kanan kein rar jejjet im mol, ke Nebuchadnezzar King in Babylon ear kajeebeplok jikin kwelok eo elap an Tyre. Tokelik, ke jikin kwelok in ear buñ iumin kajur eo an Alexander eo Elap, thousand maan ro an jar in tarinae eo im armij ro reutiej rar mij im 30,000 armij ro jen jikin in kar wiakake ir ñan kamakoko. Ri Philistia ro rar bõk ejja wãwen in wõt jen pein Alexander im ro elikin. Ilo ebeben eo kein kemen B.C.E., Edom ear jeebeplok. (Malachi 1:3) An jejjet kitien kanan kein ej kakajurlok tõmak eo ad ilo Jehovah einwõt eo ej Kajejjet kallimur ko an. Rej bareinwõt kwalok kin wãwen Jehovah enaj jerbal ibben ailiñ ko me rej matõrtõre ri kabuñ ro an rainin.
3:16-21. ‘Lõl im mejatoto renaj makitkit,’ im ailiñ ko renaj lo ekajet eo elap an Jehovah. “Bõtab [Jehovah] enaj kejbarok ro dron,” im lelok ñan ir mour ilo juõn paradise. Kin menin jej aikwij bin ilo ad bed ebake ke ran in ekajet eo an ion lal in enana ej ebaktok.
“BOJAK IN JELMAE [ANIJ EO AMI]”
(Amos 1:1–9:15)
Ewõr juõn an Amos ennan ñan ailiñ ko ibelakin Israel im ñan Judah im Israel. Jorrãn enaj walok ñan Syria, Philistia, Tyre, Edom, im Moab kin jerbal ko relej rej kõmmani nae armij ro an Anij. Armij ro ilo Judah rej bojak in bõk jorrãn kinke “rar kejekdron . . . kien ko [an Jehovah].” (Amos 2:4) Ta kin bwij ko joñoul an ailiñ in Israel? Jerawiwi ko an ekoba dõr ilo air kaeñtan ro rejeramel, mour etton, im jab kautiej ri kanan ro an Anij. Amos ej kakkõl bwe Jehovah enaj “kokkure lokatok ko ilo Bethel” im “kokkure moko rej jokwe ie ilo ien añeneañ.”—Amos 3:14, 15.
Meñe elõñ wãwen kaje ko kar lilok ñan ir, ak ri kabuñ ñan ekjap ro ilo Israel rar kabin wõt burueir. Amos ej jiroñ ir: “Bojak in jelmae” Anij eo ami. (Amos 4:12) Ñan Ri Israel ro, ran eo an Jehovah enaj melelen “kajibokweik [ir] ilo juõn ene rear in Damascus,” eo ej, Assyria. (Amos 5:27) Amos ej jelmae matõrtõr jen juõn priest ilo Bethel ak ej jab lelñoñ. “Emottok jemlok eo ñõn ailiñ in Israel,” Jehovah ej jiroñ Amos. “Ijamin bar ukõt aõ lemnak kin aõ naj kaje ir.” (Amos 8:2) Sheol im tol ko reutiej rejamin binej ir jen ekajet eo an Anij. (Amos 9:2, 3) Bõtab, ewõr juõn kallimur kin bar jeblak. “Inaj kejeblaktok ro droõ,” Jehovah ej ba, “renaj bar kalek jikin kwelok ko air rejorrãn im jokwe ie; Renaj kallib grape im idrak wine, renaj kalbwin jikin kallib ko im mõñã jeni.”—Amos 9:14.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
4:1—Etke kar keidi ‘kõrã in Samaria’ ñan “cow ko rematõk” ilo Bashan? Tol ko reutiej ilo Bashan, juõn jikin iturear in Lomalo in Galilee, ear buñbuñ kin an lõñ menin mour ko remõn im mãttõk, ekoba cow ko. Ujoj ko remõn ilo melaj eo ear kõmman bwe en eindein. Kin men in, Amos ear keidi kõrã ro ilo Samaria me rej yokwe wãwen mour an ro remweie ñan cow ko remãttõk ilo Bashan. Ejelok bere bwe kõrã rein rar jibed “lõma ro beleir” bwe ren kwot jen ro rejeramel ñan air korlok mweiuk ko air.
5:5—Ilo wãwen et Israel en kar ‘jab bukõt . . . Bethel’? Jeroboam ear kajutak juõn kabuñ ilo Bethel bwe armij ro ren kabuñ ñan juõn kon in cow. Jen ien in manlok, jikin kwelok eo ear erom jikin kabuñ eo elap an kabuñ wan. Bareinwõt Gilgal im Beer-sheba remaroñ kar jikin kabuñ ko an ri jumae. Ñan an Israel deor jen jorrãn in kar kanan kake, ear aikwij bõjrak jen an etal ñan jikin kabuñ kein im jino an bukõt Jehovah.
7:1—Ta eo “jeki ujoj ko . . . an king eo” ej jitõñlok ñane? Alikar ej jitõñlok ñan owõj eo king eo ej kajitõk jen armij ro ñan an lelok ñan ri uwe ion horse ko im menin mour ko an. Owõj in kar aikwij kõllã “elikin wõt air kar jeki ujoj ko kijin menin mour ko an king eo.” Elikin ien in, armij rar maroñ jino jonikõn eo air. Bõtab, mokta jen air maroñ kõmmane menin, juõn iur in locust ear walok im kañ menin eddek ko air ekoba aolep menin eddek ko jet.
8:1, 2—Ta eo “ieb eobrak kin leen wijki” ear kalikar? Ear kalikar bwe ran eo an Jehovah ej ebak. Ilo ien mãnãn (summer) rej aintok leen ko ilo jemlokin lok ien jonikõn eo. Ke Jehovah ear kõmman bwe Amos en lo “ieb eobrak kin leen wijki,” kar melelen bwe jemlokin ien ej ebaktok ñan Israel. Kin menin, Anij ear jiroñ Amos: “Emottok jemlok eo ñõn ailiñ in Israel. Ijamin bar ukõt aõ lemnak kin aõ naj kaje ir.”
Tokjen Katak ko ñan Kij:
1:3, 6, 9, 11, 13; 2:1, 4, 6. Kar ikijen illu eo an nae Israel, Judah, im ailiñ ko jiljino ibelakiir Jehovah ej ba: “Inaj kajeik ir.” Ejelok en emaroñ deor jen ekajet ko an Jehovah.—Amos 9:2-5.
2:12. Jen jab kabwer pioneer ro, overseer ro rej itoitak, missionary ro, ak ro uan family in Bethel ikijen ad jiroñ ir bwe ren bõjrak jen air jerbal ñan Anij full-time im mour einwõt ro jet. Ak ijo turãjet, jej aikwij rejañ ir ñan air debij wõt jerbal eo air emõn.
3:8. Einwõt an juõn mijak ñe ej roñ ainikien juõn lion, eindein an Amos eñjake, ear emmakit ñan kwalok nan ke ej roñ an Jehovah ba: “[Illok im] kanan ñõn ro [doõ] ilo Israel.” (Amos 7:15) Mijak eo ekwojarjar kin Anij ej aikwij kamakit kij ñan ad ri kwalok ro rekijejeto kin ennan eo an Ailiñ eo.
3:13-15; 5:11. Kin jibañ eo an Jehovah, Amos, eo ear kõmman jerbal eo ettã einwõt ri lale men in mour ko, ear maroñ “karoñ” armij ro remweie im ejelok air kea. Jehovah emaroñ bareinwõt keboj im kamineneik kij ñan ad kwalok kin ennan eo an Ailiñ eo jekdon ewi joñan an bin territory eo.
4:6-11; 5:4, 6, 14. Meñe elõñ alen Ri Israel ro rar likjap in ‘jeblak’ ñan Jehovah, ak kar jiroñ ir ñan air “etal ñõn ibben Iroij im [re]naj mour.” Toan wõt an Jehovah kõtlok bwe jukjuk im bed in en wõnmanlok wõt, jej aikwij kate kij kareel ro ilo jukjuk im bed in bwe ren oktak ñan Anij.
5:18, 19. “Kõnan bwe ran eo an Iroij en itok” ak jejjab bojak ñan e ej menin bwebwe. Wãwen eo kin juõn eo ej bõk lemnak in ej einlok wõt wãwen eo ej walok ñan juõn eo ej ko jen juõn lion im ej jelmae juõn bear inem ej ko jen bear eo im juõn serpent ej kiji. Jenaj meletlet ñe jej “ekkõl” im bojak wõt ilo jitõb.—Luk 21:36.
7:12-17. Jen jab bikõt ak jen beran ilo ad kajededlok ennan eo an Anij.
9:7-10. Meñe ir kar ro nejin ri tõmak ro retiljek jinoin im nejin ro kar lomoren ir jen Egypt einwõt armij ro Anij ear kãlet ir, menin ear jab bõprae Ri Israel ro rejjab tiljek jen air bed ilo juõn jutak enana ibben Anij einwõt kar Ri Cush ro. Ad maroñ bõk juõn jutak emõn ibben Anij eo ejelok kalijeklok ibben ej wawa ion ad “mijõk E im jerbale kwojarjar,” im jab kin ta family eo jej itok jen e.—Jerbal 10:34, 35.
Ta Eo Jej Aikwij Kõmmane
Ran in ekajet eo ekwojarjar nae lal in an Satan ej ebak. Emwij an Anij lutõktok jitõb eo an ion ri kabuñ ro an, im ej keboj ir ñan air kakkõl armij otemjej kin ien itok in ran eo an. Kin menin jej aikwij kalaplok ijo kunad ilo ad jibañ ro jet itok im jelã Jehovah im ‘kir etan.’—Joel 2:31, 32.
“Drike men ko renana,” Amos ej akwelap, “im yokwe men ko remmõn; komin kwalok ekajet jimwe ilo jikin ekajet ko.” (Amos 5:15) Ke ran eo an Jehovah ej ebaktok, ej juõn ial in meletlet ñan ad ebake Anij im kejbãrok bwe jen jab mõttan lal in enana im ro mõttan retton. Ñan ad tõbar menin, katak ko jen Bible book in Joel im Amos relukkun jejjet ñan ad katak jeni!—Dri Hibru 4:12.
[Pija eo ilo peij 13]
Joel ear kanan: “Ran eo an [Jehovah] ebaktok!”
[Pija ko ilo peij 15]
Einwõt Amos, jen jab bikõt ak jen beran ilo ad kajededlok ennan eo an Anij