Natu kaleni twa tokola toko okuyandja oundombwedi nawanawa
“Okwe tu lombwela, tu udifile ovanhu noku va [pa oundombwedi nawanawa, NW].” — OIL. 10:42.
1. Petrus okwa li a divilika kombinga yoshilonga shilipi eshi a li ta popi naKornelius?
OMUKWAITA umwe Omuitalia okwa li a ongela ovapambele vaye nosho yo ookaume kaye. Omulumenhu oo omutilikalunga okwa li ha ifanwa Kornelius. Oyo oya li omhito ye likalekelwa molwaashi Kalunga okwa li a ninga po elunduluko linene li na sha nonghedi omo a li ta ungaunga novanhu. Pomhito oyo, omuyapostoli Petrus okwa li a lombwela ongudu yovanhu ovo va li va ongala kutya ovayapostoli ova lombwelwa va “udifile ovanhu noku va [pa oundombwedi nawanawa, NW]” kombinga yaJesus. Oundombwedi oo Petrus a li a yandja owa li wa imika oiimati ihapu. Ovanhu vomoiwana oyo ya li inai pita etanda ova li va tililwa omhepo yaKalunga, nova li va ninginifwa ndele tava ningi vamwe vomwaavo tava ka pangela pamwe naJesus meulu ve li eehamba. Okuyandja oundombwedi nawanawa kwaPetrus kakwa li tuu kwa etifa oidjemo iwa! — Oil. 10:22, 34-48.
2. Otu shi shii ngahelipi kutya elombwelo li na sha nokuyandja oundombwedi kala li ashike la nuninwa ovayapostoli vaJesus 12?
2 Osho sha hokololwa metetekelo osha li sha ningwa mo 36 O.P. Opa hangwa pa pita omido mbali okudja eshi omupataneki umwe munene wOvakriste, Saulus wokuTarsus, a li a mona sha osho sha li sha lundulula okukalamwenyo kwaye. Saulus okwa hangwa ta i kuDamaskus eshi Jesus a li e mu lihololela, ndele ta ti kuye: “Fikama po u ye moshilando, omo oto ka lombwelwa eshi u noku shi ninga.” Opo nee, Jesus okwa li a lombwela omuhongwa Ananias kutya Saulus ota ka yandja oundombwedi “koiwana yovapaani nokeehamba nokovana vaIsrael.” (Lesha Oilonga 9:3-6, 13-20.) Ananias okwa li a lombwela Saulus a ti: ‘Kalunga kootate e ku hoolola, osheshi ove u nokuninga ondombwedi koshipala shovanhu aveshe.’ (Oil. 22:12-16) Saulus, oo lwanima a ka shiivika nedina Paulus, okwa li a tambula ko ngahelipi oshilonga osho a li a pewa shokuyandja oundombwedi?
Paulus okwa li a yandja oundombwedi nawanawa
3. (a) Ohatu ka kundafana kombinga yashike moshitukulwa eshi? (b) Ovakulunhuongalo vokuEfeso ova li ve linyenga ngahelipi keshivo laPaulus, nova tula po oshihopaenenwa shiwa shilipi?
3 Otashi ka kala shihokwifa okukonakona moule kombinga yaasho Paulus a li a longa, ndele paife natu ka kundafaneni kombinga yoshipopiwa osho a li a yandja mo 56 O.P. lwaapo. Oshipopiwa osho otashi hangwa membo lOilonga etukulwa 20, nokwa li e shi yandja lwopexulilo lolweendo laye etitatu loutumwa. Eshi Paulus a yeluka petuliloshikepa laMelito, komunghulofuta wEfuta laAegea, okwa li a ifana ovakulunhuongalo vomeongalo lokuEfeso, osho sha li kokule naMelito oshinano sheekilometa 50 lwaapo. Osha li tashi pula ovakulunhuongalo ovo va ende oshinano osho shile mondjila oyo ya li i yadi omakombo. Ovakulunhuongalo ovo kava li tuu va hafa eshi va li va shivwa va ye kuPaulus! (Yelekanifa nOmayeletumbulo 10:28.) Nonande eshivo olo ola li lihafifa, ova li ve na okuninga omalongekido opo va dule okuya kuMelito. Ovakulunhuongalo vamwe otashi dulika va li va pumbwa okutula mo efudo koilonga ile okupata eengeshefa davo opo va dule okuya molweendo olo. Ovakriste vahapu kunena navo ohava ningi eenghendabala opo va dule oku ka kala omafiku aeshe poshoongalele shoshitukulwa shokomudo.
4. Paulus okwa li e lipyakidila nashike eshi a li muEfeso oule womido donhumba?
4 Mbela oto diladila kutya Paulus okwa kala ta ningi shike muMelito moule womafiku atatu ile ane oo a li a teelela ovakulunhuongalo vokuEfeso va fike? Ngeno okwa li oove, ngeno owa ninga po shike? (Yelekanifa nOilonga 17:16, 17.) Eendjovo odo Paulus a li a lombwela ovakulunhuongalo vokuEfeso otadi tu kwafele tu mone enyamukulo. Okwe va hepaululila kombinga yoilonga yaye yokuudifa oyo a kala ta longo oule womido, mwa kwatelwa eshi a li a talela po Efeso nale. (Lesha Oilonga 20:18-21.) Paulus okwa popya ehe na oumbada, a ti: “Onye mu shi shii okudja kefiku lotete eshi nda lyata eemhadi dange muAsia, [onda yandja oundombwedi nawanawa, NW].” Paulus okwa li a tokola toko shili okuwanifa po oshilonga osho a li a pewa kuJesus. Mbela ongahelipi a li a wanifa po oshilonga osho eshi a li muEfeso? Okwa li a yandja oundombwedi kOvajuda, a li ha i keenhele oko ta dulu okuhanga Ovajuda vahapu. Lukas okwa hokolola kombinga yaPaulus eshi a li muEfeso okudja mo 52 O.P. fiyo omo 55 O.P. lwaapo, a ti kutya Paulus okwa li a ya moshinagoga ‘nokuhepaululila Ovajuda oinima.’ Eshi Ovajuda vamwe va li va ‘kukutika omitima davo nova anya okwiitavela,’ Paulus okwa li a ya moshilando a ka udifile ovanhu vamwe ve lili. Okwa li a yandja oundombwedi moshilando osho shinene kOvajuda nosho yo kOvagreka. — Oil. 19:1, 8, 9.
5, 6. Omolwashike hatu dulu okukala noushili kutya eshi Paulus a li ta udifa eumbo neumbo okwa li ta udifile ovanhu ovo vehe fi ovaitaveli?
5 Vamwe vomwaavo va li va ninga Ovakriste eshi Paulus a li ta udifile muEfeso nale, ova ka ninga ovakulunhuongalo nova li ve uya kuPaulus kuMelito. Paulus okwa li e va dimbulukifa shi na sha nonghedi yaye yokuudifa nokuhonga, a ti: “Inandi fya ounye oku mu lombwela keshe tuu osho [sha] wapala noku mu longa nopovanhu nomomaumbo.” Ovanhu vamwe kunena ohava tomhafana kutya pomhito oyo Paulus okwa li ashike ta popi kombinga yomatalelepo oufita e na sha nokutalela po ovaitaveli vakwao, ndele osho kashi fi shoshili. Outumbulilo oo nde “mu longa nopovanhu nomomaumbo” otau ulike unene kokuyandja oundombwedi kovanhu ovo vehe fi ovaitaveli. Osho oshi liwetikile nawa meendjovo daPaulus da landula ko, eshi a popya kutya okwa kala ta hepaululile ‘Ovajuda nOvagreka, kutya ove na okulidilulula nokwaalukila kuKalunga nokwiitavela Omwene wetu Jesus.’ Nopehe na omalimbililo, Paulus okwa li a yandja oundombwedi kovanhu ovo vehe fi ovaitaveli, ovo va li va pumbwa okulidilulula nokwiitavela Jesus. — Oil. 20:20, 21.
6 Omuhongwanhu umwe wOmbibeli okwa popya kombinga yOilonga 20:20 fimbo a li ta konakona moule Omishangwa dOshigreka dopaKriste, a ti: “Paulus okwa kala muEfeso oule womido nhatu. Okwa kala ta udifa meumbo keshe, ile a udifila konyala ovanhu aveshe. (ovelishe 26) Omushangwa wOilonga 20:20 ou li ekanghameno lokuudifa evangeli eumbo neumbo nosho yo pokwoongala kwomoipafi.” Kashi na nee mbudi kutya Paulus okwa li a udifila meumbo keshe ngaashi omuhongwanhu oo ta popi ile hasho, Paulus okwa li a hala ovakulunhuongalo vokuEfeso va dimbuluke nhumbi a kala ta yandje oundombwedi nosho yo oidjemo yoilonga yaye. Lukas okwa hokolola a ti: “Aveshe vomuAsia, nOvajuda nOvagreka, ova uda eendjovo dOmwene.” (Oil. 19:10) Ndele mbela osha li sha enda ngahelipi opo ovanhu “aveshe” vomuAsia va ude eendjovo dOmwene, naasho otashi holola shike shi na sha noundombwedi oo hatu yandje?
7. Ongahelipi oilonga yokuudifa yaPaulus tashi dulika ya li ya kuma ovanhu ovo a li ina udifila odikilila?
7 Ovanhu vahapu ova li va uda etumwalaka laPaulus olo a li a udifa moipafi nosho yo eumbo neumbo. Mbela oto diladila kutya ovanhu aveshe ovo va li va uda etumwalaka laPaulus ova li va kala ashike muEfeso, nopehe na okuya keenhele dimwe di lili, va ka longe, va ka talele po ovapambele vavo ile va tembukile keenhele dimwe odo da li de likalela? Nopehe na omalimbililo, ovanhu ovo ova li hava endaenda nokutembukila yo keenhele dimwe di lili. Nokunena, ovanhu ohava tembukile keenhele dimwe omolwomatomheno a faafana. Otashi dulika nokuli naave osho wa ninga. Ovanhu ova li yo have uya okutalela po muEfeso okudja koitukulwa imwe, have uya omolweengeshefa ile omolwomatomheno amwe e lili. Ofimbo va li tava talele po muEfeso, otashi dulika va li va shakeneka Paulus ile va uda shi na sha noundombwedi waye. Mbela ova li va ninga po shike eshi va shuna komaumbo avo? Ovo va li va tambula ko oshili, ova li yo va yandja oundombwedi kuvamwe, ofimbo vamwe nonande kava li va ninga ovaitaveli otashi dulika va li va hepaululila vakwao kombinga yaasho va li va uda eshi va li muEfeso. Nokungaho, ovapambele, ovashiinda nosho yo ovalandi ova li va hepaululilwa oshili, navamwe otashi dulika va li ve i tambula ko. (Yelekanifa naMarkus 5:14.) Osho otashi tu hongo shike shi na sha noidjemo yoilonga yetu yokuyandja oundombwedi nawanawa?
8. Ovanhu vomoshitukulwa shaAsia otashi dulika va li va uda ngahelipi oshili?
8 Shi na sha nefimbo olo Paulus a li ta udifa muEfeso, okwa li a shanga a ti kutya, okwa “yeululilwa oshivelo shoshilonga shinene.” (1 Kor. 16:8, 9) Oshivelo osho osha li tashi ulike kushike nosha li she mu yeulukila ngahelipi? Oukalele waye muEfeso owe shi ninga tashi shiiva opo onghundana iwa i tandavele moitukulwa ikwao. Pashihopaenenwa, diladila koilando itatu, Kolossi, Laodikea naHierapolis, oyo ya li koushilo waEfeso. Paulus shi dalelwe a ende ko koilando oyo, oko Epafras a putukila, ndele onghundana iwa oya li ya tandavela moilando oyo. (Kol. 2:1; 4:12, 13) Mbela Epafras okwa li a ninga Omukriste eshi Paulus a li ta yandje oundombwedi muEfeso? Ombibeli inai shi popya kondadalunde. Ndele Epafras otashi dulika a li a ninga omupopikalelipo waPaulus, notashi dulika kwa li a tumwa a tandavelife oshili moilando oyo. (Kol. 1:7) Etumwalaka lopaKriste otashi dulika yo la li la tandavela fiyo okoilando ngaashi Filadelfia, Sarde naTiatira pefimbo olo Paulus a li ta yandje oundombwedi muEfeso.
9. (a) Paulus okwa li a halelela okuwanifa po oshilonga shilipi? (b) Omushangwa womudo 2009 otau ti shike?
9 Omolwoiningwanima aishe oyo, ovakulunhuongalo vokuEfeso ova li ve na etomheno liwa okudimina eendjovo daPaulus eshi a ti: “Ame kombinga yange ndi he na nasho shomwenyo wange, shamha tuu handi wanifa nehafo okweenda kwange noshilonga eshi nde shi pewa kOmwene Jesus [shokuudifa onghundana iwa oyo tai hokolola efilonghenda laKalunga, OB-1986].” Omushangwa womudo 2009 oo tau tu ladipike neenghono owe likolelela keendjovo odo daPaulus, notau ti: ‘Natu udifeni onghundana iwa.’ — Oil. 20:24, OB-1986.
Eendombwedi daJehova otadi yandje oundombwedi nawanawa kunena
10. Otu shi shii ngahelipi kutya otu na okuyandja oundombwedi nawanawa?
10 Elombwelo li na sha ‘nokuudifila ovanhu noku va pa oundombwedi nawanawa’ kala li ashike la pewa ovayapostoli, ndele ola pewa Ovakriste vashili aveshe. Eshi Jesus a nyumuka, okwa li a lombwela engafifi lovahongwa vaye 500 lwaapo ovo va li va ongala muGalilea, a ti: “Indeni hano ka ningeni ovanhu [vomoiwana aishe] ovalongwa vange, noku va [ninginifa] medina laXe nolOmona nolOmhepo Iyapuki, noku va longa okudiinina aishe ei nde i mu lombwela. Ndele tala, Ame ndi li pamwe nanye omafiku aeshe fiyo okexulilo lefimbo lounyuni.” — Mat. 28:19, 20, yelekanifa NW.
11. Eendombwedi daJehova oda shiivikila oilonga ya fimana ilipi?
11 Ovakriste ovaladi otava twikile okudulika kelombwelo olo. Ohava kendabala ‘okuudifa onghundana iwa.’ Onghedi ya tongomana omo have shi ningi omokulonga eumbo neumbo, ngaashi naanaa Paulus a li a hokololela ovakulunhuongalo vokuEfeso. David G. Stewart, Jr. okwa shanga shi na sha nokuwanifa po nawa oilonga youtumwa membo laye olo a shanga mo 2007, a ti: “Onghedi oyo hai longifwa kEendombwedi daJehova yokuhonga ovanhu shi na sha nanghee tava dulu okuyelifila vamwe kombinga yeitavelo lavo ohai pondola neenghono shi dulife onghedi yovafita [yokuhonga ashike ovanhu ve li koaltari]. Eendombwedi daJehova dihapu ohadi kala da hafa ngeenge tadi lombwele vamwe kombinga yeitavelo lado.” Okwa ti yo kutya: “Mo 1999, eshi nda li nda ninga omakonakono moilandopangelo yomoilongo ivali yokuEuropa lokOushilo, onda li ashike nde litwa mo eepersenda 2 fiyo 4 dovanhu ovo tava ti kutya ova talelwa po kovatumwa veitavelo lo-Latter-day Saints (ovo have liti kutya Ovayapuki vokunena) ile tu tye Ovamormon. Eepersenda di dule po 70 oda ti kutya oda talelwa po pauhandimwe kEendombwedi daJehova; vamwe ova talelwa po lwoikando.”
12. (a) Omolwashike hatu talele po ovanhu “lwoikando” momaumbo avo moitukulwa yetu? (b) Hokolola oshimoniwa shomunhu oo a lundulula oikala yaye shi na sha netumwalaka letu.
12 Ovanhu vahapu vomomudingonoko weni otashi dulika yo va talelwa po lwoikando kEendombwedi daJehova. Otashi dulika naave wa kala to kufa ombinga moilonga ya tya ngaho. Eshi wa kala to ‘talele po ovanhu pauhandimwe’ moukalele weumbo neumbo, owa shakeneka mo ovalumenhu novakainhu nosho yo ovanyasha. Vamwe otashi dulika inava tambula ko oshili nonande ova talelwa po “lwoikando.” Vamwe otashi dulika va pwilikina eshi we va leshela omushangwa mOmbibeli ile eshi wa kundafana navo kombinga yOmbibeli. Otashi dulika yo wa kala to yandje oundombwedi nawanawa kuvamwe nova tambula ko oshili. Ovanhu ohave linyenge meenghedi da tya ngaho eshi hatu va ‘udifile onghundana iwa.’ Nopehe na omalimbililo, ou shii ovanhu vahapu ovo va li vehe na ohokwe nonande ova li va udifilwa “lwoikando,” ndele lwanima ova ka lundulula oikala yavo. Otashi dulika va ningilwa oinima yonhumba ile sha sha ningilwa ovaholike vavo, naasho osha li she linyengifa omitima davo opo va tambule ko oshili. Kunena, ovanhu va tya ngaho ova ninga ovamwatate novamwameme vopamhepo. Onghee hano, ino sholola ngeenge owa shakeneke ovanhu vahapu ovo inava hala okutambula ko etumwalaka loye. Inatu teelela ovanhu aveshe ve uye moshili. Ndele Kalunga okwa hala tu twikile okuyandja oundombwedi nawanawa, hatu shi ningi nouladi nonelitulemo.
Oidjemo yoilonga yetu oyo tashi dulika inatu i didilika mo
13. Ongahelipi oilonga yetu yokuyandja oundombwedi tashi dulika i etife oidjemo oyo inatu i didilika?
13 Oukalele waPaulus kawa li ashike wa kuma ovo a kwafela odikilila va ninge Ovakriste. Naasho osha faafana yo noukalele wetu. Ohatu kufa ombinga pandjikilile moukalele weumbo neumbo nelalakano lokuyandja oundombwedi kovanhu vahapu ngaashi tashi dulika. Ohatu udifile yo ovashiinda shetu, ovanailonga pamwe nafye, ovanafikola vakwetu nosho yo ovapambele vetu. Mbela ohatu kala tu shii oidjemo aishe yoilonga yetu? Pomhito imwe, otashi dulika tu mone oidjemo yonhumba diva, ndele peemhito dimwe, otashi dulika eembuto doshili odo twa kuna di kwate oule wefimbo okumena. Nokuli nonande eembuto odo twa kuna inadi mena momitima daavo twa udifila, ovanhu ovo otashi dulika va ka hepaululile vamwe kombinga yaasho twe va lombwela, osho twa itavela ile shi na sha nelihumbato letu. Kungaho, otashi dulika va tandavelife eembuto doshili momitima davamwe ve lili, ovo tava ka tambula ko oshili.
14, 15. Okuyandja oundombwedi kwomumwatate umwe okwa li kwa etifa oidjemo ilipi?
14 Natu ka taleni koshihopaenenwa shaRyan nomukulukadi waye, Mandi, ovo hava kala muFlorida shomuAmerika. Ryan okwa li ha yandje oundombwedi komunailonga mukwao, oo a li weitavelo lOshihindu. Omulumenhu oo okwa kala a hokwa onghedi omo Ryan ha djala nosho yo onghedi omo ha popi novanhu. Ryan okwa li a kundafana nomulumenhu oo kombinga yoinima ngaashi enyumuko nosho yo onghalo yoonakufya. Efiku limwe konguloshi muJanuali, omulumenhu oo okwa li a pula omukulukadi waye, Jodi, ngeenge oku shii sha kombinga yEendombwedi daJehova. Jodi, oo a li Omukatolika, okwa ti kutya oku shii ashike kutya ohadi “udifa eumbo neumbo.” Okudja opo, Jodi okwa ka konga ouyelele ko-Internet u na sha nEendombwedi daJehova, ko-www.watchtower.org. Okwa kala ta lesha omauyelele e na sha nEendombwedi oule weemwedi donhumba, nokwa kala yo ta lesha Ombibeli noitukulwa yoifo yado oyo a hokwa.
15 Konima yefimbo, Jodi okwa li a shakena naMandi, oo a li omupangi ngaashi ye. Jodi okwa li a pula Mandi omapulo onhumba, na Mandi okwa li e mu nyamukula nombili. Mokweendela ko kwefimbo, ova kala hava kundafana kombinga yoinima ihapu, okudja ngoo “kuAdam fiyo okuHarmagedon,” ngaashi Jodi e shi luka. Jodi okwa ka tambula ko ekonakonombibeli lopeumbo, nokwa li a hovela diva okukala ha i kokwoongala kOlupale lOuhamba. MuOktoba, Jodi okwa li a ninga omuudifi ina ninginifwa, nomuFebruali omudo wa ka landula ko, okwa li a ninginifwa. Okwa shanga a ti: “Paife onda hafa neenghono nonda mbilipalelwa eshi nda shiiva oshili.”
16. Oshimoniwa shomumwatate wokuFlorida otashi tu hongo shike shi na sha neenghendabala detu dokuyandja oundombwedi nawanawa?
16 Ryan ka li e shii ngeenge oundombwedi oo a yandjele komunailonga mukwao owa li tau ka ningifa omunhu umwe e lili a tambule ko oshili. Lao linene, Ryan okwa ka shiiva kutya ‘okuyandja kwaye oundombwedi nawanawa’ okwa etifa oidjemo ya tya ngahelipi. Otashi dulika ovanhu ovo to pe oundombwedi moilonga yeumbo neumbo, koilonga, kofikola ile pamwe pe lili, otava ka tandavelifa eembuto doshili odo wa kuna nonande ino shi shiiva. Ngaashi ashike Paulus a li ina shiiva kombinga yoidjemo aishe yokuyandja kwaye oundombwedi “muAsia,” naave otashi dulika uha shiive kombinga yoidjemo aishe iwa yokuyandja kwoye oundombwedi nawanawa. (Lesha Oilonga 23:11; 28:23.) Onghee hano, osha fimanenena okutwikila okuyandja oundombwedi nawanawa.
17. Oshike wa tokola toko okuninga momukokomoko womudo 2009?
17 Natu kaleni twa tokola toko momukokomoko womudo 2009 okuwanifa po oshilonga shetu shokuyandja oundombwedi moukalele weumbo neumbo nosho yo meenghedi dimwe di lili. Kungaho, ohatu ka dula okupopya ngaashi Paulus eshi a tile: “Ame kombinga yange ndi he na nasho shomwenyo wange, shamha tuu handi wanifa nehafo okweenda kwange noshilonga eshi nde shi pewa kOmwene Jesus shokuudifa onghundana iwa oyo tai hokolola efilonghenda laKalunga.”
Oto nyamukula ngahelipi?
• Omuyapostoli Petrus naPaulus nosho yo ovahongwa vakwao vomefelemudo lotete ova li va yandja ngahelipi oundombwedi nawanawa?
• Oundombwedi oo hatu yandje otau dulu okweetifa oidjemo ilipi?
• Omushangwa womudo 2009 otau ti shike, nomolwashike u wete wa yeleka?
[Eendjovo dididilikwedi pepandja 27]
Omushangwa womudo 2009 otau ti: ‘Natu udifeni onghundana iwa.’ — Oilonga 20:24, OB-1986.