ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w05 12/1 ep. 17-21
  • ‘Eendjila dOmwene oda yuka’

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • ‘Eendjila dOmwene oda yuka’
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Jehova ota pula tu mu longele tuhe na oihelele
  • Jehova oha file oshiwana shaye onghenda
  • Natu teeleleni alushe muJehova
  • Eendjila daJehova oda yuka alushe
  • Ovanyoni otava dulu okwaalukila kuJehova
  • Natu twikileni okweenda meendjila daJehova douyuki
  • Omanenedhiladhilo okuza membo lyaHosea
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2007
  • Exunganeko laHosea otali tu kwafele tu ende pamwe naKalunga
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Enda pamwe naKalunga ndele to teya osho shiwa
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Landula oshiholelwa shomupolofeti Hosea
    Our Uukalele Wetu wUukwaniilwa — 2013
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
w05 12/1 ep. 17-21

‘Eendjila dOmwene oda yuka’

‘Eendjila dOmwene oda yuka. Novayuki ohava ende nado.’ — HOSEA 14:10.

1, 2. Israel osha li monghalo ya tya ngahelipi eshi Jehova e shi hoolola shi kale oshiwana shaye, ndele oshike she ke shi ningilwa?

OSHIWANA shaIsrael osha li shiyuki eshi Jehova a li e shi hoolola pefimbo lomuprofeti Moses. Ndelenee pehovelo lefelemudo etihetatu K.O.P., onghalo yasho oya li ya naipala neenghono, nomolwaasho osha li shi na ondjo kuKalunga omolwomanyono asho a kwata moiti. Osho oshi liwetikile okudja muHosea etukulwa eti-10 fiyo eti-14.

2 Ovaisrael ova li ve na omitima di na oihelele. Ovanhu vomouhamba womapata omulongo ova li va “kuna okudinakalunga,” nova li va teya owii. (Hosea 10:1, 13) Jehova okwa ti: “Israel fimbo a li omunyasha, onda li ndi mu hole, nomona wange omumati nde mu ifana mo muEgipti.” (Hosea 11:1) Nonande Kalunga okwa li a mangulula Ovaisrael moupika waEgipti, ova ka kala ovakengeleledi novanaipupulu kuye. (Hosea 12:1) Nomolwaasho Jehova okwa li e va pa ekumaido eli tali ti: “Naave u nokushuna kuKalunga koye. Diinina efilonghenda nouyuki.” — Hosea 12:7.

3. Oshike kwa li tashi ka ningilwa Samaria oshinashibofa, ndele ongahelipi kwa li tashi dulu okufilwa onghenda?

3 Samaria oshinashibofa nosho yo ohamba yasho okwa li tashi ka hanaunwa po. (Hosea 13:11; 14:1) Ndelenee etukulwa laxuuninwa lexunganeko laHosea ola hovela nekumaido movelishe onhivali tali ti: “Israel, alukila kOmwene Kalunga koye, osheshi wa pundukifwa komanyonauno oye.” Ngeno Ovaisrael ova li ve livela ombedi ndele tava pula Kalunga e va dimine po, ngeno okwe va fila onghenda. Ndelenee okwa li ve na okudimina kutya, ‘eendjila dOmwene oda yuka’ nokwa li ve na okweenda mudo. — Hosea 14:2-7, 10.

4. Ohatu ka kundafana omafinamhango elipi oo taa hangwa mexunganeko laHosea?

4 Omatukulwa oo axuuninwa exunganeko laHosea oku na omafinamhango mahapu oo taa dulu oku tu kwafela tu ende pamwe naKalunga. Ohatu ka kundafana omafinamhango oo: (1) Jehova ota pula tu mu longele tuhe na oihelele, (2) Jehova oha file oshiwana shaye onghenda, (3) otu na okuteelela alushe muJehova, (4) eendjila daJehova oda yuka alushe, nosho yo (5) ovanyoni otava dulu okwaalukila kuJehova.

Jehova ota pula tu mu longele tuhe na oihelele

5. Kalunga ota pula tu mu longele oilonga yoludi lilipi?

5 Jehova ote tu pula tu mu longele oilonga iyapuki monghedi ya koshoka notuhe na oihelele. Ndelenee Israel okwa ka ninga “omuviinyu wa nyonauka.” Ovakalimo vomuIsrael ova li va ‘tunga omayambelo mahapu’ okulongifa melongelokalunga loipupulu. Ovashunimonima ovo ova li va dika po eengudimanya — tashi dulika omadimbulukifomanya okulongifwa melongelokalunga inali koshoka. Jehova okwa li ta ka teya po oiyambelo oyo nokuhanauna po eengudimanya odo. — Hosea 10:1, 2, yelekanifa NW.

6. Opo tu ende pamwe naKalunga, otu na okweefa po oikala ilipi?

6 Oushunimonima inau pitikilwa mo mokati kovapiya vaJehova. Ndele mbela oshike sha li sha ka ningilwa Ovaisrael? ‘Ova ka kala ve na omitima di na oihelele.’ Nonande ova li va ninga ehangano naJehova ve li oshiwana she mu liyapulila, ova li ve na ondjo kuye omolwoihelele. Oshike mbela hatu dulu okulihonga moshinima osho? Ngeenge otwe liyapulila Kalunga, katu na okukala ovanaihelele. Omayeletumbulo 3:32 otaa londwele taa ti: “Omupukifi oye oixuna kOmwene, ndelenee Ye [omushiivikile] wovayuki.” Opo tu ende pamwe naKalunga, otu na okuulika ohole “tai di momutima wa yela nomeliudo liwa [nomeitavelo] li he noihelele.” — 1 Timoteus 1:5.

Jehova oha file oshiwana shaye onghenda

7, 8. (a) Opo tu filwe onghenda kuKalunga otu na okuninga shike? (b) Otu na okuninga shike ngeenge otwa nyono sha kwata moiti?

7 Ngeenge ohatu longele Jehova tuhe na oihelele nosho yo pauyuki, ote ke tu fila onghenda. Israel oshitangalali osha li sha lombwelwa taku ti: “Likunineni ekuno louyuki, opo mu teye eteyo lefilonghenda. Likokoleleni oshikokola, osheshi efimbo la fika okukonga Omwene, fiyo Ye ote uya ndele te mu lokifile odula youyuki.” — Hosea 10:12.

8 Onghalo ngeno oya ka kala i li nawa, ngeno Ovaisrael ova li ve livela ombedi ndele tava kongo Jehova, molwaashi ngeno okwa ka kala a hafa oku va ‘lokifila odula youyuki.’ Ngeenge otwa nyona sha kwata moiti, natu konge Jehova, hatu mu indile e tu dimine po nokukonga ekwafo lopamhepo kovakulunhuongalo Ovakriste. (Jakob 5:13-16) Otu na yo okukonga ewiliko lomhepo iyapuki yaKalunga, molwaashi “ou ta kunu mombelela yaye, ota ka teya enyonauko kombelela; ndele ou ta kunu mOmhepo, oye ta ka teya omwenyo waalushe okOmhepo.” (Ovagalati 6:8) Ngeenge otwa ‘kunu momhepo,’ Kalunga ota kala te tu file onghenda.

9, 10. Hosea 11:1-4 okwa wanifilwa ngahelipi Ovaisrael?

9 Ohatu dulu okukala nelineekelo kutya Jehova oha ungaunga alushe noshiwana shaye pahole. Oushili kombinga yaasho otau hangika muHosea 11:1-4, omo hatu lesha taku ti: ‘Israel fimbo a li omunyasha, onda li ndi mu hole, nomona wange omumati nde mu ifana mo muEgipti. Ova yambela oobaal nova twimina oihongwafano. Ndele Ame mwene nda longa Efraim [Ovaisrael] okweenda. Ame onde va papata momaoko ange. Ndelenee vo inava shiiva nge, nokutya Ame onde va velula. Onde va shila nomiya dohole. Onda fa nda yululula ondjoko yomofingo yavo, ndele nda petama kuvo noku va palula.’

10 Apa Israel ota faafanifwa nokaana kanini. Jehova okwa li a honga pahole Ovaisrael okweenda, e va papata momaoko aye. Okwa kala yo te va shili “nomiya dohole.” Kali fi tuu efaneko tali kumu omutima! Diladila nee ngeno u li omudali to kwafele okaana koye ke lihonge okweenda. Oho ka kwata komaoko. Ngeno owa li ko pefimbo lOmbibeli, ngeno otashi dulika wa longifa onghedi oyo kwa li hai longifwa kovadali vahapu vopefimbo olo; tashi dulika ngeno wa longifa eemwiya opo okaana koye ka ende ke kwete kudo opo kaha punduke eshi ta ka ende. Jehova naye ohe ku kenukile pahole monghedi ya faafana. Okwa hafa oku ku wilika “nomiya dohole.”

11. Omonghedi ilipi Kalunga ‘a li a fa oo ha yululula ondjoko’?

11 Mokuungaunga nOvaisrael, Jehova okwa li ‘a fa oo ha yululula ondjoko yomofingo yavo, ndele ta petama kuvo noku va palula.’ Kalunga okwa li a fa omunhu oo ha kufa ko ondjoko koshimuna ile oku i yululula opo shi dule okulya nawa. Eshi oshiwana shaIsrael sha li sha teya ondjoko i na sha nokudulika kuJehova osha li sha ya koshi yondjoko youpika yovatondi vasho. (Deuteronomion 28:45, 48; Jeremia 28:14) Inatu efa nande tu pangelwe komutondi wetu munene, Satana, nokumona oixuna kondjoko yaye youpika. Ponhele yaasho, natu twikile okweenda noudiinini pamwe naKalunga ketu omunahole.

Natu teeleleni alushe muJehova

12. PaHosea 12:7, oshike sha pumbiwa opo tu twikile okweenda pamwe naKalunga?

12 Opo tu twikile okweenda pamwe naKalunga, otu na alushe okuteelela muye. Ovaisrael ova li va lombwelwa taku ti: “[Ou] nokushuna kuKalunga koye. Diinina efilonghenda nouyuki. Ndele eteelelo loye li tula alushe muKalunga.” (Hosea 12:7) Ovakalimo vomuIsrael okwa li tava dulu okuulika kutya ove livela ombedi nokwaalukila kuJehova mokudiinina efilonghenda nouyuki nosho yo ‘mokuteelela alushe muKalunga.’ Kashi na nee mbudi kutya otwa enda pamwe naKalunga oule wefimbo li fike peni, otu na okukala twa tokola toko tu ulike efilonghenda, tu diinine ouyuki nosho yo okuteelela alushe muKalunga. — Epsalme 27:14.

13, 14. Paulus okwa yelifa ngahelipi Hosea 13:14, naasho otashi tu pe etomheno lilipi li na sha nokuteelela muJehova?

13 Exunganeko laHosea li na sha nOvaisrael otali tu pe etomheno la fimana lokuteelela muKalunga. Jehova okwa ti: “Ohandi ke va mangulula meenghono dokoufi, ohandi ke va kulila mefyo. Efyo, oudu woye u nolutapo u li peni? Oshovafi, ekanifo loye oli li peni?” (Hosea 13:14) Jehova ka li ta ka xupifa Ovaisrael kefyo lopambelela pefimbo linya, ndele konahiya, ota ka xulifa po efyo fiyo alushe nota ka dula eenghono efindano lalo.

14 Eshi Paulus a li ta shangele Ovakriste vakwao ovavaekwa, okwa li a tofa mexunganeko laHosea nokwa li a shanga a ti: “Eshi shopanyonauko ngenge tashi djala shinya shi he nenyonauko, naashi tashi fi ngenge tashi djala eshi itashi fi, opo nee ondjovo ei ya shangwa, otai ningi yoshili: Efyo ola ponhwa po filu mefindano! Efyo, efindano loye oli li peni? Efyo, oshitwifo shoye oshi li peni? Oshitwifo shefyo osho oulunde, neenghono doulunde odo omhango. Ndelenee Kalunga Oye na pandulwe, ou [te] tu pe efindano omolwOmwene wetu Jesus Kristus.” (1 Ovakorinto 15:54-57) Jehova okwa li a nyumuna Jesus koufi, nokungaha okwa yandja eshilipaleko tali hekeleke kutya ovanhu ovo ve li meembila otava ka nyumunwa. (Johannes 5:28, 29) Kali fi tuu etomheno lihafifa okukala neteelelo muJehova! Kakele keteelelo lenyumuko, ope na vali oshinima shimwe osho tashi tu linyengifa tu ende pamwe naKalunga.

Eendjila daJehova oda yuka alushe

15, 16. Oshike sha li sha xunganekwa shi na sha naSamaria, nexunganeko olo ola li la wanifwa ngahelipi?

15 Elineekelo letu kutya ‘eendjila dOmwene oda yuka’ ohali tu kwafele tu twikile okweenda pamwe naye. Ovakalimo vomuSamaria kava li va enda meendjila daKalunga da yuka. Nomolwaasho ova li tava ka mona oixuna koilanduliko yomanyono avo nomolwokuheneitavelo kwavo muJehova. Hosea okwa li a xunganeka shi na sha nasho a ti: “Molwomatimba asho, Samaria tashi ka kala moudjuu, osheshi osha twa ondubo naKalunga kasho. Vo otava ka fya keongamukonda, ounona vavo tava ka nyanyaulwa, novalikadi vavo vafimba otava ka tandwa omadimo.” (Hosea 14:1) Omahokololo opandjokonona otaa ulike kutya Ovaassiria, ovo va li va finda Samaria, ova li va hepeka ovanhu meenghedi dinyanyalifi da tya ngaho.

16 Samaria osha li oshilandopangelo shouhamba womapata omulongo aIsrael. Movelishe oyo, edina Samaria otashi dulika tali ulike koshitukulwa ashishe shouhamba oo. (1 Eehamba 21:1) Ohamba yaAssiria, Salmaneser omuti-5, oya li ya kondeka oshilando shaSamaria mo 742 K.O.P. Eshi Samaria sha ka teka po xuuninwa mo 740 K.O.P., ovanenenhu vasho vahapu ova li va twalwa moukwatwa kuMesopotamia naMedia. Kutya nee Samaria osha li sha kwatwa ko kuSalmaneser omuti-5 ile Sargon omuti-2 oo a li e mu landula, kashi shiivike. (2 Eehamba 17:1-6, 22, 23; 18:9-12) Ndele nande ongaho, omashangelo aSargon okwa popya shi na sha nokutwalwa moukwatwa kwOvaisrael 27 290 kolundume laEufrat nokuMedia.

17. Ponhele yokudina omifikamhango daKalunga, otu na okuninga shike?

17 Ovakalimo vomuSamaria ova ka mona oixuna koilanduliko inyikifa oluhodi omolwokuhadiinina kwavo eendjila daJehova douyuki. Tu li Ovakriste ve liyapulila Kalunga, nafye ohatu ka mona oixuna inyikifa oluhodi ngeenge otwa kala hatu nyono, hatu dini omifikamhango daye douyuki. Inatu lalakanena nandenande onghatu ya tya ngaho youkolokoshi! Ponhele yaasho, keshe umwe womufye na tule moilonga pauhandimwe ekumaido lomuyapostoli Petrus olo tali ti: “Mu ha kale nande umwe mokati keni ta hepekwa shaashi ye omudipai ile omulunga ile omukolokoshi ile omunukili meendjovo dovanhu; ndelenee ngenge pe na ou ta hepekwa shaashi oye omukriste, ina fya ohoni, ndelenee na fimaneke Kalunga omolwedina olo.” — 1 Petrus 4:15, 16.

18. Ongahelipi hatu dulu okutwikila ‘okufimaneka Kalunga’?

18 Ohatu twikile ‘okufimaneka Kalunga’ mokweenda meendjila daye da yuka ponhele yokweenda mondjila yetu vene. Kain okwa li a dipaa ondenge yaye, molwaashi okwa li a enda mondjila yaye mwene nokwa dopa okupwilikina kelondwelo laJehova kutya oulunde owa li poku mu finda. (Genesis 4:1-8) Bileam okwa li a pewa ofuto kohamba yaMoab a ka finge Israel, ndele ka li a pondola. (Numeri 24:10) Kalunga okwa li a dipaa Omulevi Kora navakwao omolwokudina eenghonopangelo daMoses naAron. (Numeri 16:1-3, 31-33) Inatu hala okweenda “nondjila yaKain” yokudipaa, okuliundulila “mepuko laBileam,” ile okunyonaukila ‘mokulundakana kwaKora.’ (Judas 11) Ndele ngeenge otwa nyono, exunganeko laHosea otali tu hekeleke.

Ovanyoni otava dulu okwaalukila kuJehova

19, 20. Ovaisrael ve livela ombedi ova li va yambela Kalunga omayambo oludi lilipi?

19 Nokuli naavo va nyona sha kwata moiti otava dulu okwaalukila kuJehova. MuHosea 14:2, 3, ohatu hange mo ekumaido tali ti: “Israel, alukila kOmwene Kalunga koye, osheshi wa pukifwa komanyonauno oye. Indeni neendjovo nye mu alukile kOmwene mu tye: Dima po omatimba aeshe. Tu tambulila mefilonghenda loye, opo nee hatu ke ku yambela eyambo lomilungu ponhele yeengobe.”

20 Ovaisrael ve livela ombedi ova li va yambela Kalunga ‘omayambo omilungu.’ Omayambo oo okwa li omayambo olupandu lashili. Paulus okwa popya metwokumwe nexunganeko olo eshi a li ta ladipike Ovakriste va ‘etele Kalunga omahambeleloyambo nokutya, oshiimati shomilungu edi tadi pandula edina laye.’ (Ovaheberi 13:15) Kau fi tuu oufembanghenda okweenda pamwe naKalunga nosho yo oku mu yambela omayambo a tya ngaho kunena!

21, 22. Omonghedi ilipi Ovaisrael ve livela ombedi va li tava ka pepalekwa pamhepo?

21 Ovaisrael ovo va li va efa po onghatu yavo youtangalali ndele tava alukile kuKalunga ova li ve mu yambela ‘omayambo omilungu.’ Kungaha, ova li va pepalekwa pamhepo, ngaashi ashike Kalunga a li a udaneka. Hosea 14:5-8 ota popi shi na sha naJehova ta ti: “Eliteeko leni ohandi li velula. Okehalo lange mwene ondi mu hole. Osheshi ehandu lange ole mu pilamena. Ohandi ka ninga kuIsrael ngaashi omume. Oye ta ka wapala ngaashi onhemo yomado, nomidi daye otadi ka twama ngaashi Libanon. Oitutumine yaye otai ka tandavela, newapalo laye otali ka kala ngaashi olo lolumono, nedimba laye ngaashi olo laLibanon. Oonakukala mo momudile waye tava longo vali oilya, ndele vo vene tava ka hapa ngaashi omuviinyu. Netumbalo laye tali ka kala ngaashi omaviinyu aLibanon.”

22 Ovaisrael ve livela ombedi okwa li tava ka velulwa pamhepo nova li vali tava ka kala ve holike kuKalunga. Jehova okwa li ta ka kala ngaashi omume tai talaleke eshi te ke va nangeka noupuna munene. Oshiwana shaye sha tungululwa okwa li tashi ka kala newapalo “ngaashi olo lolumono,” nokwa li tashi ka enda meendjila daYe. Molwaashi otwa tokola toko okweenda pamwe naJehova Kalunga, oshike osho tu na okuninga?

Natu twikileni okweenda meendjila daJehova douyuki

23, 24. Embo laHosea ola xulifa nexunganeko tali tu omukumo lilipi, noli na oku tu nwefa mo ngahelipi?

23 Ngeenge otwa hala okutwikila okweenda pamwe naKalunga, otu na okukala hatu tula moilonga “ounongo ou hau di pombada” nokukatuka alushe metwokumwe neendjila daye da yuka. (Jakob 3:17, 18) Ovelishe yaxuuninwa yexunganeko laHosea otai ti: “Olyelye omunandunge ndee ta udu oinima ei? Olyelye omunamayele ndee ta koneke ei? Osheshi eendjila dOmwene da yuka. Novayuki ohava ende nado, ndelenee ovahenakalunga ohava pundukile mudo.” — Hosea 14:10.

24 Ponhele yokukala hatu wilikwa kounongo nokomifikamhango dounyuni ou, natu kale twa tokola toko okweenda meendjila daKalunga da yuka. (Deuteronomion 32:4) Hosea osho a li a ninga oule womido 59 ile di dulife opo. Okwa li omudiinini mokushiivifa omatumwalaka aKalunga, a li e shii kutya ovo va li ovanaendunge novanamayele otava ka uda ko eendjovo odo. Ongahelipi shi na sha nafye? Ofimbo Jehova a efa tu yandje oundombwedi, ohatu ka twikila okukonga ovanaendunge ovo tava tambula ko efilonghenda laye inali longelwa. Notwa hafa okulonga pamwe ‘nomupiya omudiinini nomunaendunge’ mokukonga ovanhu va tya ngaho. — Mateus 24:45-47.

25. Ekonakono letu lexunganeko laHosea oli na oku tu kwafela tu ninge shike?

25 Ekonakono letu lexunganeko laHosea oli na oku tu kwafela tu twikile okweenda pamwe naKalunga tu na momadiladilo eteelelo lomwenyo waalushe mounyuni waye mupe. (2 Petrus 3:13; Judas 20, 21) Kali fi tuu eteelelo likumwifi! Eteelelo olo ohatu ke li wanifilwa pauhandimwe ngeenge otwa ulike okupitila meendjovo nosho yo moilonga yetu kutya otwa dimina oushili oo kutya: ‘Eendjila dOmwene oda yuka.’

Oto nyamukula ngahelipi?

• Ngeenge ohatu longele Kalunga monghedi ya koshoka, ota ka ungaunga ngahelipi nafye?

• Omolwashike tu na okuteelela alushe muJehova?

• Omolwashike u na elineekelo kutya eendjila daJehova oda yuka?

• Ongahelipi hatu dulu okutwikila okweenda meendjila daJehova da yuka?

[Efano pepandja 18]

Tambula ko ekwafo lopamhepo olo tali di kovakulunhuongalo Ovakriste

[Efano pepandja 21]

Natu twikileni okweenda pamwe naKalunga tu na eteelelo lomwenyo waalushe momadiladilo

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe