Lologo Atu ki a Iehova!
“To uhu lologo au ke he haku Atua ka kua moui agaia au.”—SALA. 146:2.
1. Ko e heigoa ne omoomoi e fuata ko Tavita ke fati e falu he tau salamo haana?
HE VAHĀ fuata a Tavita, ne loga e tulā ne leveki e ia e tau fuifui manu he matua taane haana he tau fonua ne tata ki Petelehema. He leveki e Tavita e tau mamoe, ne kitia e ia e tau gahua ofoofogia ne tufuga e Iehova: ko e lagi ne loga e fetū, “tau manu huifa he vao,” mo e “tau manu lele he pulagi.” Ne lauia lahi a ia he tau mena ne kitia e ia, ati omoomoi lahi mahaki ki a ia ke fati e tau lologo fakaheke he loto ofoofogia ke he Tufuga he tau mena homo ue atu nei. Loga e lologo ha Tavita kua haia he tohi he Tau Salamo.a—Totou Salamo 8:3, 4, 7-9.
2. (a) Maeke fēfē he leo kofe ke lauia e tagata? Foaki e fifitakiaga. (e) Ko e heigoa ka ako e tautolu ke he fakafetuiaga ha Tavita mo Iehova mai he Salamo 34:7, 8 mo e Salamo 139:2-8?
2 Liga he magaaho nei he moui haana ne katoatoa e makaka ha Tavita ko e tagata fakatagitagi leo kofe. Ne makaka lahi a ia, ati uiina ai ke tā e kitara ma e Patuiki ko Saulo. (Fakatai 22:29) Kua fakatotoka he leo kofe ha Tavita e patuiki tupetupe, tuga e tau leo kofe mitaki ne taute pihia foki ke he tau tagata he vahā nei. He tau magaaho ne totō e Tavita e kitara haana, ne “okioki ai a Saulo, ti mitaki ai a ia.” (1 Samu. 16:23) Ko e tau lologo ne fati he tagata fakatagitagi leo kofe nei ne matakutaku Atua, kua aoga agaia he mogonei. Kia manamanatu la! Vahā nei, kua molea e 3,000 e tau he mole e fanau a Tavita, totou miliona e tagata mai he tau feakiaga oti he tau momoui mo e nonofo ke he tau faahi oti he lalolagi kua haga atu tumau ke he tau salamo ha Tavita ma e mafanatia mo e amaamanakiaga.—2 Nofo. 7:6; totou Salamo 34:7, 8; 139:2-8; Amosa 6:5.
Tuaga Lilifu he Leo Kofe he Tapuakiaga Mooli
3, 4. Ko e heigoa e tau fakatokaaga ke fakaaoga e tau leo kofe tapu he vahā ha Tavita?
3 Ne fai taleni a Tavita, ti fakaaoga e ia e taleni haana ke he puhala mitaki lahi mahaki—ke fakaheke a Iehova. He mole e eke a Tavita mo patuiki ha Isaraela, ne fakatoka e ia ma e tau gahua he faituga utafano ke putoia e tau leo kofe fulufuluola. Molea e taha mai he hogofulu e tau Levi hakahakau oti—kavi ke 4,000 a lautolu—ne kotofa mo ‘tau tagata fakaheke,’ ti 288 ne ‘fakaako ke lologo ki a Iehova, ko lautolu oti ne pulotu.’—1 Nofo. 23:3, 5; 25:7, NW.
4 Ne fati e Tavita e tau lologo loga ne fakaaoga he tau Levi. Ko e ha tagata Isaraela ne monuina ke ha ha i ai he tau magaaho ne uhu e tau salamo ha Tavita kua liga omoomoi lahi he tau mena ne logona e lautolu. Fakamui, he tahake e puha he maveheaga ki Ierusalema, ne “pehe atu a Tavita ke he tau iki he tau tagata Levi, kia kotofa e lautolu falu he tau matakainaga ha lautolu ke uhu lologo ke he tau akau fakatagi, ko e tau napeli, mo e tau kitara, mo e tau kumepalo, ke lologo ai mo e leo lahi mo e fiafia ai a lautolu.”—1 Nofo. 15:16.
5, 6. (a) Ko e ha kua hagaaki lahi ke he tau leo kofe he vahā ne patuiki a Tavita? (e) Iloa fēfē e tautolu ko e leo kofe ko e taha vala aoga he tapuakiaga ha Isaraela i tuai?
5 Ko e ha kua hagaaki lahi ke he tau leo kofe he vahā ha Tavita? Pihia ni kia ha ko e patuiki ko e tagata fakatagitagi leo kofe? Nakai, kua fai kakano foki, tuga ne fakakite he tau senetenari fakamui he magaaho ne liu e patuiki tututonu ko Hesekia ke atihake e tau gahua he faituga. He 2 Nofoaga he Tau Patuiki 29:25, ne totou e tautolu: “Ne kotofa foki e ia [ko Hesekia] e tau tagata Levi ke he fale a Iehova mo e tau kumepalo, mo e tau napeli, mo e tau kitara, ke lata mo e poaki a Tavita, mo Kato ko e tagata kitekite he patuiki, mo e perofeta ko Natano; he pihia e poaki a Iehova ke he hana tau perofeta.”
6 E, puhala he tau perofeta haana ne poaki e Iehova e tau tagata tapuaki haana ke fakaheke a ia ke he lologo. Ko lautolu ne lologo he magafaoa ekepoa kua tokanoa mai he tau gahua ne poaki ke he falu Levi ke taute, ke maeke ia lautolu ke lahi e magaaho ke tukulele ke fati mo e ke fakamahani foki.—1 Nofo. 9:33.
7, 8. Ka uhu e tautolu e tau lologo he Kautu, ko e heigoa ne mua e aoga ke he makaka?
7 Liga pehē a koe, “Ka putoia ai e uhu lologo, liga to nakai fakaai au ke fifili mo taha he tau pulotu ne lologo he faituga utafano!” Ka e nakai pulotu oti e tau Levi ne fakatagitagi leo kofe. Hagaao ke he 1 Nofoaga he Tau Patuiki 25:8, kua ha ha i ai foki a ‘lautolu ne ako mena.’ Kua lata foki ke iloa na liga fai tagata fakatagitagi leo kofe mo e tau tagata uhu lologo makaka he falu magafaoa ha Isaraela, ka e kotofa ne Iehova e tau Levi ke leveki e faahi leo kofe. Liga iloa mooli e tautolu ko e tau Levi oti ne tua fakamooli pete ko e ‘tau pulotu’ po ke ‘tau tagata ne ako,’ kua tuku katoatoa e tau loto ha lautolu ke he matagahua ia.
8 Ne fiafia lahi a Tavita ke he leo kofe ti makaka ki ai. Ka ko e taleni hokoia kia ne aoga ke he Atua? He Salamo 33:3, ne tohi e Tavita: “Kia ta fakamitaki e mutolu e kitara mo e leo fiafia.” Kua maaliali e fekau: Ko e mena ne aoga ko e lologo ‘fakamitaki a tautolu’ he fakaheke a Iehova.
Ko e Matagahua he Leo Kofe he Mole e Vahā ha Tavita
9. Talahau e tau mena ne liga kitia mo e logona e koe kaeke ko koe ne fina atu ke he fakauluaga he faituga he magahala ne patuiki ai a Solomona.
9 Magaaho ne patuiki a Solomona, ne fakaaoga lahi e leo kofe ke he tapuakiaga meā. He fakauluaga he faituga, ne katoatoa e matakau fakatagi leo kofe i ai, mo e matakau foki ne tā e tau apa kula ne ha i ai 120 e pū. (Totou 2 Nofoaga he Tau Patuiki 5:12.) Talamai he Tohi Tapu ki a tautolu “ko lautolu ne ulo e tau pu [ko e tau ekepoa oti], mo lautolu ne lologo kua tuga ne tagata tokotaha, ko e taha ni e leo he fakaheke atu mo e fakaaue atu ai a lautolu kia Iehova . . . Ha kua mitaki ni a ia, ha ko e mena tukulagi ni hana fakaalofa.” He hake agataha e leo fiafia ia, “ti puke ai e fale ke he aolagi,” ne fakakite e taliaaga ha Iehova. Ko e olioli mo e ofoofogia mooli lahi ke logona e tau leo he tau pū oti ia fakalataha mo e tokoafe ne lologo kua tuga na tokotaha!—2 Nofo. 5:13.
10, 11. Fakakite he heigoa na fakaaoga he tau Kerisiano fakamua atu e leo kofe he tapuakiaga?
10 Kua fakaaoga foki e leo kofe ke he tapuakiaga he tau Kerisiano fakamua atu. Mooli, kua feleveia e tau tagata tapuaki he senetenari fakamua, nakai ke he tau faituga, ka e he tau kaina. Ha ko e favaleaga mo e falu mena foki, ati fa hagahaga kelea ai e tau tutuaga ne feleveia mo lautolu. Pete ia, ne fakaheke he tau Kerisiano ia e Atua ke he tau lologo.
11 Ne tomatoma he aposetolo ko Paulo e tau matakainaga Kerisiano haana i Kolose: “Kia . . . tomatoma e mutolu ko e taha kia taha ke he tau salamo, mo e tau lologo, mo e tau ulutapu [po ke, fakaheke ke he Atua] ke lata mo e agaga, ko e fakaalofa noa.” (Kolo. 3:16) He mole e tuku a Paulo mo Sila he fale puipui, ne kamata a laua ke ‘liogi mo e lologo fakaheke ke he Atua,’ pete he nakai fai tohi lologo a laua ke muitua ki ai. (Gahua 16:25) Kaeke ke tuku a koe he fale puipui, fiha ha tautolu a lologo he Kautu ka maeke ia koe ke uhu manatu?
12. Fakakite fēfē e tautolu e loto fakaaue ma e ha tautolu a tau lologo he Kautu?
12 Ha kua fai tuaga lilifu e leo kofe he tapuakiaga ha tautolu, lata ke hūhū hifo: ‘Fakakite nakai e au e loto fakaaue kua latatonu ma e tau lologo? Taute fakamitaki nakai au ke hoko tuai ke he tau feleveiaaga, tau toloaga, mo e tau fonoaga ke uhu mo e tau matakainaga haaku e lologo hafagi, ti lologo nakai au mo e fai logonaaga? Fakamafana nakai e au e fanau haaku ke ua onoono ke he tau lologo he vahāloto he Aoga Fekafekau Fakateokarasi mo e Feleveiaaga Fekafekau po ke he lauga mo e Fakaakoaga Kolo Toko ko e vala ke fakamaoki, ti ko e magaaho ma lautolu ke toka e tau nonofoaga ha lautolu ka e nakai fai aoga, ke liga faofao he tau hui?’ Ko e uhu lologo ko e vala he tapuakiaga ha tautolu. E, pete ko tautolu ko e ‘tau pulotu’ po ke ‘tau tagata ne ako,’ maeke mo e lata ia tautolu oti ke fakalataha e tau leo ha tautolu ke fakaheke a Iehova.—Fakatatai 2 Korinito 8:12.
Hiki e Tau Magaaho, Hiki e Tau Manako
13, 14. Ko e heigoa e aoga he lologo mo e loto katoa he tau feleveiaaga he fakapotopotoaga? Fakamaama.
13 Molea tuai e 100 tau, ne fakamaama he Zion’s Watch Tower e taha kakano ne aoga lahi ha tautolu a tau lologo he Kautu. Ne pehē: “Ko e lologo he kupu mooli ko e puhala mitaki ke hufia ai ke he tau ulu mo e tau loto he tau tagata he Atua.” Loga e tau kupu he tau lologo ha tautolu kua fakavē ke he tau Tohiaga Tapu, ti ko e fakaako e tau kupu he falu lologo ko e puhala mitaki lahi mahaki ke fakataogo hifo e kupu mooli ke he tau loto ha tautolu. Fa mahani, ko e tau tagata ahiahi mai laia ke he tau feleveiaaga ha tautolu kua nava lahi ke he tau lologo mafanatia he fakapotopotoaga.
14 Taha afiafi he 1869, ne liu a C. T. Russell ki kaina mai he gahuaaga ti logona e ia e lologo mai he taha poko i kelekele. He magaaho ia he moui haana, kua fakaatukehe a ia he manatu to nakai fakaai ke iloa e kupu mooli hagaao ke he Atua. Ti kua fifili a ia ke tukulele e moui haana ke he tau mena fakapisinisi, he manatu ka fai tupe a ia to liga maeke a ia ke lalago e tau manako fakatino he tau tagata pete ka nakai maeke ke lagomatai fakaagaaga a lautolu. Ne hu atu e Matakainaga ko Russell ke he poko lahi ne efu mo e tuai ti kitia hane taute e tau lauga fakalotu i ai. Ne nofo hifo a ia mo e fanogonogo. Ne tohi e ia he magaaho fakamui ko e mena ne logona e ia he po ia “kua latatonu, ke he takitakiaga he Atua, ke liu atihake e tua hikihikifano [haana] ke he omoomoiaga faka-Atua he Tohi Tapu.” Mailoga ai ko e lologo, ne futia fakamua e Matakainaga ko Russell ke he feleveiaaga.
15. Ko e heigoa e tau hakahakaaga he maamaaga ati lata ke fakafoou e tohi lologo?
15 He fai magaaho he mole, ne hakahaka e maamaaga ha tautolu ke he tau Tohiaga Tapu. Pehē e Tau Fakatai 4:18: “Ko e puhala he tau tagata tututonu, kua lata ia mo e maama he aho, kua tupu tolomaki atu hana maama ke hoko ke he tupoula.” He tupu ki mua e maama kua takitaki mooli ke he tau hikiaga he puhala ne uhu e tautolu e “lologo he kupu mooli.” He 25 e tau kua mole, ko e Tau Fakamoli a Iehova he tau motu loga kua olioli he fakaaoga e tohi lologo ne mataulu Sing Praises to Jehovah.b Tali mai he tau tau ne lolomi fakamua e tohi ia, kua tupu tolomaki e maama ke he tau matakupu loga, mo e kua tuai e falu kupu ne fakaaoga he tohi lologo ia. Ma e fakatai, he tohi lologo tuai faka-Peritania, kua fakaaoga e tautolu e talahauaga “fakatokaaga foou” nakai “ko e lalolagi foou.” Ti talahau he falu lologo ko e higoa ha Iehova to “fakatokoluga” nakai “fakatapu.” Maaliali ai, mai he tuaga ke he taofiaga, kua latatonu ke fakafoou e tohi lologo ha tautolu.
16. Muitua fēfē a tautolu ke he fakatonuaga ha Paulo ia Efeso 5:19?
16 Ha ko e mena ia mo e falu kakano foki, kua talia he Kau Fakatufono ke lolomi e tohi lologo foou ne mataulu Sing to Jehovah. Ko e numera he tau lologo he tohi foou faka-Peritania ha tautolu kua fakakū hifo ke 135. Ha kua gahoa e lologo ka fakaako, lata ia tautolu ke maeke ke ako manatu e tau kupu he falu a lologo foou. Kua felauaki e mena nei mo e fakatonuaga ha Paulo ne fakamau ia Efeso 5:19.—Totou.
Maeke ia Koe ke Fakakite e Loto Fakaaue Haau
17. Ko e heigoa e tau manatu ka lagomatai a tautolu ke kautū mai he matakutaku he fuafuakelea ka uhu lologo he fakapotopotoaga?
17 Lata kia a tautolu ke fakaatā e matakutaku he fuafuakelea ke taofi a tautolu he lologo he tau feleveiaaga Kerisiano? Onoono ke he puhala nei: Hagaao ke he vagahau ha tautolu, nakai kia mooli “ko e tau mena loga kua hehe ai a tautolu oti”? (Iako. 3:2) Ka e nakai toka e tautolu e vagahau nakai mitaki katoatoa ha tautolu ke fakalolelole a tautolu he fakaheke a Iehova he taha fale ke he taha fale. Ti toka mohā mogoia e tau leo lologo nakai mitaki lahi ha tautolu ke fakalolelole aki a tautolu he lologo fakaheke ke he Atua? Ko Iehova “ne eke e gutu he tagata” kua fiafia ke fanogonogo ka fakaaoga e tau leo ha tautolu ke uhu e tau lologo fakaheke haana.—Esoto 4:11.
18. Talahau e tau puhala ke fakaako e tau kupu he tau lologo.
18 Ko e tau CD ne mataulu Sing to Jehovah—Vocal Renditions kua moua ke he tau vagahau loga. Ti ha i ai e tau leo kofe fakatagitagi fulufuluola mo e tau uhu lologo he tau lologo foou. Ko e tau puhala fakatokatoka he leo kofe kua fulufuluola lahi ke fanogonogo ki ai. Ka moua ai ke he vagahau ne maama e koe, fanogonogo tumau ki ai; he puhala ia to nakai leva ti iloa e koe e tau kupu he falu lologo foou ha tautolu. Ko e tau kupu he laulahi he tau lologo kua fati ke he puhala ka uhu e koe e taha laini, to liga maeke ia koe ke mailoga e vala ka mui mai. Ti ka tā e koe e tau CD, ko e ha he lali ke uhu fakatatau fakalataha mo e tali lologo?
19. Ko e heigoa e tau lakaaga kua putoia he tauteute e tau leo kofe fakatagitagi he ha tautolu a tau lologo he Kautu?
19 Mena mukamuka ke fakateaga ke he tau leo kofe fakatagitagi ne olioli e tautolu he tau aho toloaga pauaki, tau toloaga he takaiaga, mo e tau fonoaga he faahimotu. Kua loga e gahua ne putoia he tauteute ai. Mole he fifili e leo kofe, kua maeke ke tohi fakamitaki e tau fakatokatokaaga leo kofe ke fakaaoga e lautolu ne toko 64 he matakau tā leo kofe he Watchtower. Ti loga e matahola ne fakaaoga he tau tagata fakatagitagi leo kofe ke totou e vala ka fakataitai e lautolu ti fakahiku ke fakamau hifo he tau fale tapaki (studio) ha tautolu i Patterson, New York. Hogofulu mai he tau matakainaga nei ne nakai nonofo he Tau Faahi Kaufakalataha. Ko e lilifu lahi ma lautolu oti ke fakalataha ke tā e tau leo kofe fulufuluola ma e tau toloaga fakateokarasi ha tautolu. Maeke ia tautolu ke fakakite e loto fakaaue ha tautolu ma e tau gahua fakaalofa ha lautolu. Ka uiina he tagata nofoa he tau toloaga mo e fonoaga a tautolu ke taute pihia, kia nonofo fakamafiti a tautolu ti fanogonogo fakaeneene ke he leo kofe kua tauteute fakamitaki.
20. Ko e heigoa haau kua fifili ke taute?
20 Kua mataala a Iehova ke he tau lologo fakaheke ha tautolu. Ti kua aoga lahi ki a ia. Maeke ia tautolu ke fakafiafia e loto haana he lologo mo e loto katoa ka feleveia a tautolu ma e tapuakiaga. E, ko e tau pulotu po ke tau tagata ako a tautolu kia o mai a tautolu ke ‘lologo atu kia Iehova’!—Sala. 104:33.
[Tau Matahui Tala]
a Mailoga ai, he hogofulu e senetenari he mole e mate ha Tavita, na tokologa e tau agelu ne fakapuloa e fanauaga he Mesia ke he tau leveki mamoe ne leveki e tau fuifui mamoe ha lautolu he tau fonua ne tata ki Petelehema.—Luka 2:4, 8, 13, 14.
b Ko e katoatoa he 225 e tau lologo ne moua ai ke he molea e 100 he tau vagahau. Ka ko e tohi lologo Niue ne mataulu Lologo Fakaheke ki a Iehova, ha ha i ai 29 e lologo.
Ko e Heigoa Haau a Manatu?
• Ko e heigoa e tau fifitakiaga mai he tau vahā Tohi Tapu ne fakakite ko e leo kofe kua fai matagahua aoga he tapuakiaga ha tautolu?
• Ko e heigoa e matutakiaga ne kitia e koe he omaoma e poaki ha Iesu ne fakamau ia Mataio 22:37, mo e fakalataha ke uhu mo e loto katoa e tau lologo he Kautu?
• Ko e heigoa falu puhala ka fakakite e tautolu e loto fakaaue kua lata ma e ha tautolu a tau lologo he Kautu?
[Fakatino he lau 23]
Fakalaga nakai e koe e tau fanau haau ke ua o kehe noa ni mai he tau nonofoaga ha lautolu ka uhu e lologo?
[Fakatino he lau 24]
Fakaako nakai e koe i kaina e tau kupu he tau lologo foou ha tautolu?