Noemvri

Adaleske so služinaja e Jehovaske isi amen prilika te dobina sa adava so našavgje o Adam hem i Eva, a jekh buti so našavgje tano o večno životo. O Adam hem i Eva odlučingje te na služinen e Jehovaske soske na razvingje silno mangipe sprema leste. Sepak, o Jehova dozvolingja lenge te živinen dovolno vreme te šaj te oven len čhave hem korkori te odlučinen sar ka vospitinen pumare čhaven. Bašo kratko vreme, o posledice tari e Adameskiri hem e Evakiri odluka te oven nezavisna taro Devel jasno sikavgje kobor sine nerazumna. Lengoro najbaro čhavo mudargja ple phrale, a sar so nakhela sine o vreme i Phuv pherdili nasilna hem sebična manušencar (1. Moj. 4:8; 6:11-13). Ama, e Jehova sine le način sar te spasinel e Adameskere hem e Evakere potomcon kola so ka odlučinen te služinen leske (Jovan 6:38-40, 57). Kobor poviše ka sikljove baši e Jehovaskiri strplivost hem griža, verojatno doborom poviše tlo mangipe sprema leste ka bajrol. Isto agjaar, adava ka pomožinel tuke te na kere i isto greška so kergje la o Adam hem i Eva, hem te de lafi kaj ka služine e Jehovaske celo životo (w19.03 3, pas. 3; 4, pas. 9).

Te šaj ovea poviše sočuvstvitelno probin te haljove save problemija isi sekole jekhe ki tli familija hem tle phralen ko sobranie. Sikav kaj grižinea tut e tinejdžerenge taro tlo sobranie, e nasvalenge, e pophurenge hem okolenge so mulo lendar nekoj paše. Puč len sar osetinena pe, a palo adava šukar šun len. Pomožin lenge te dikhen kaj čače haljovea lengiri situacija. Nudin tut te pomožine lenge. Ako keraja akava, ka sikava postapkencar kaj iskreno mangaja e javeren (1. Jov. 3:18). Ako mangaja te pomožina e javerenge, valjani te ova prilagodliva. Soske? Adaleske so na reagirinela sekoj ko isto način keda isi le pharipa. Nesave tane spremna te vakeren sar osetinena pe, a javera na mangena te keren lafi bašo ple problemija. Adaleske, iako mangaja te pomožina, valjani te pazina te na puča but lična pučiba kolencar so ka čhiva e javeren ki nezgodno situacija (1. Sol. 4:11). Keda nekoj ka vakerel amenge sar osetinela pe, šaj nane sekogaš te složina amen adalea so vakerela. Ama, na valjani te bistra kaj ko momenti ov agjaar osetinela pe. Valjani te ova spremna te šuna, a pohari te kera lafi (Mat. 7:1; Jak. 1:19; w19.03 19, pas. 18-19).

Dali daraja keda anglo javera valjani te vakere bašo čačipa? Setin tut ko Neemija. Ov služinela sine ki palata jekhe mokjno careskiri. O Neemija sine razočarimo soske šungja kaj o zidija taro Erusalim sine rušime hem o porte sine thare (Neem. 1:1-4). Sigurno kočindilo tari dar keda o cari pučlja le soske tano doborom razočarimo! O Neemija sigate molingja pe hem palo adava odgovoringja leske. Keda šungja soj i buti, o cari kergja but bukja te šaj te pomožinel e Devleskere narodoske (Neem. 2:1-8). Razmislin isto agjaar bašo Jona. Keda o Jehova bičhalgja le te predupredinel e manušen ki Ninevija, o Jona doborom but darandilo so našlja ki sprotivno strana (Jona 1:1-3). Ama, adaleske so pomožingja le o Jehova, o Jona gelo hem propovedingja lenge. A o lafija so vakergja len sine bašo lengoro šukaripe (Jona 3:5-10). Taro Neemija sikljovaja kaj tano važno te molina amen angleder te odgovorina. A taro Jona sikljovaja kaj o Jehova ka pomožinel amen te služina leske bizi razlika kobor but daraja (w19.01 11, pas. 12).

Keda ka počmina te kera adava so sikljovaja tari Biblija, amare odnosija e amalencar hem e familijaja šaj ka meninen pe. O Isus pomožingja amenge te haljova i pričina bašo akava keda molingja pe bašo ple sledbenikija: „Tle lafea ker len sveta, soske tlo lafi tano čačipe“ (Jovan 17:17). O lafija „ker len sveta“ šaj te prevedinen pe hem sar „odvojn len“. Keda počmingjem te živina sprema o čačipe, odvojngjem amen taro sveto adaleske so ikeraja amen ko bibliska merilija. Iako trudinaja amen te ačhova ko šukar odnosija amare amalencar hem familijaja, nesave šaj nane te mangen amen sar angleder ili čak ka protivinen pe amenge. Akava na iznenadinela amen. O Isus vakergja: „Čače, e manušeskere dušmanja ka oven leskere kherutne“ (Mat. 10:36). Ama, ov isto agjaar vetingja kaj bizi razlika kobor žrtve keraja bašo čačipe, ka dobina but poviše nego so našavgjem (w18.11 6, pas. 11).

O apostol Pavle ceninela sine ple phralen hem phenjen, a adava dikhela pe sine taro način sar kerela sine lafi baši lende. Ov sekogaš blagodarinela sine e Devleske ki molitva baši lende. Isto agjaar, taro pismija so pišingja lenge šaj te dikha kaj ceninela len sine. Na primer, ko Rimjanite 16:1-15, o Pavle spomningja 27 phralen hem phenjen ko anav. Ov konkretno phengja kaj i Priska hem o Akila „angje plo životo ki opasnost“ baši leste, a i Fiva pomožingja bute dženenge hem leske da. Ov falingja adale mangle hem bukjarne phralen hem phenjen (Rim. 16:1-15). O Pavle sine svesno bašo lengere maane, ama ov istakningja lengere šukar osobine. Zamislin kobor sine ohrabrime adala phralja hem phenja keda šungje e Pavleskere lafija džikote čitinela pe sine o pismo anglo celo sobranie. Sigurno adava kergja pozoralo lengoro amalipe e Pavlea. Dali isi tut navika te sikave tle phralenge hem phenjenge ko sobranie tlo cenenje bašo nešto so vakerena ili so kerena? (w19.02 16, pas. 8-9).

Šaj mislinea tuke kaj isi tut but maane hem kaj kerea but greške. Dali adaleske valjani te misline kaj našti te ove besprekorno? Na valjani te ova sovršena te šaj te sikava akaja osobina. O Jehova na koncentririnela pe ko amare greške. Ko leskoro Lafi pišinela: „Ako dikhea ko greške, o Jah, o Jehova, koj ka ačhol?“ (Ps. 130:3). Osven adava o Jehova džanela kaj siem nesovršena, grešna manuša, hem adaleske spremno prostinela amenge (Ps. 86:5). Dujto, o Jehova džanela amare ograničuvanja, hem na adžikerela amendar poviše taro adava so šaj te kera (Ps. 103:12-14). Te šaj te oven besprekorna, e Jehovaskere slugen mora te ovel len mangipe. Amen valjani te manga amare Dade soj ko nebo celo vilea hem te ova leske poslušna ko sa. Keda sikavaja asavko mangipe čak keda isi amen iskušenija, tegani siem besprekorna (1. Let. 28:9; Mat. 22:37). Džanaja kaj e Jehova isi le pravedna merilija hem odlučna siem te kera adava so mangela ov. O mangipe sprema o Devel pottikninela amen ov te ovel amenge sekogaš ko prvo than keda valjani te ana nesavi odluka. Adalea sikavaja kaj siem besprekorna (w19.02 3, pas. 4-5).

Sekogaš keda dikhaja o šukar rezultatija so avena taro adava so postapinaja ispravno, amari vera ovela pozorali (Jak. 1:2, 3). Osetinaja amen šukar soske o Jehova dičinela pe amencar hem vakerela kaj siem leskere čhave, adaleske panda poviše mangaja te kera le bahtalo (Izr. 27:11). Ko sekova ispit dikhaja sar prilika te sikava amare mangle Dadeske kaj služinaja leske celo vilea (Ps. 119:113). Sikavaja kaj mangaja le celo vilea, hem kaj siem odlučna te ikera leskere zapovedija hem te kera adava so mangela ov (1. Car. 8:61). Dali ka kera greške? Oja, adaleske so siem nesovršena. Keda ka grešina, te setina amen ko cari o Ezekija. Ov da kergja greške, ama kaingja pe hem ponadari da služinela sine e Jehovaske „celo vilea“ (Isa. 38:3-6; 2. Let. 29:1, 2; 32:25, 26). Adaleske, te borina amen protiv o Satana, kova so mangela te zarazinel amen ple razmislibaja. Te molina amen te ovel amen „poslušno vilo“ hem te ačhova verna e Jehovaske (1. Car. 3:9; Ps. 139:23, 24; w19.01 18-19, pas. 17-18).

Amen isi amen korist keda komentirinaja (Isa. 48:17). Ko kova način? Prvo, ako čhivaja amenge cel te komentirina, tegani isi amen panda jekh pričina šukar te spremina amen bašo sostanokija. Keda šukar spreminaja amen, pohor haljovaja e Devleskoro Lafi hem ka džana sar te ikera amen ko adava so sikljovaja le. Dujto, verojatno panda poviše ka uživina ko sostanokija soske učestvujnaja ki lende. Hem trito, keda trudinaja amen te komentirina, obično poviše vreme pamtinaja adava so vakergjem. Isto agjaar o Jehova tano bahtalo keda keraja lafi baši amari vera. Šaj te ova uverime kaj o Jehova šunela amen hem but ceninela o trudo so daja le te šaj te komentirina ko sostanokija (Mal. 3:16). Ov sikavela adava agjaar so dela amen bereketi keda dikhela kaj trudinaja amen te kera leskiri volja (Mal. 3:10). Čače isi amen šukar pričine te komentirina ko sostanokija (w19.01 8, pas. 3; 9-10, pas. 7-9).

O Jehova tano but mudro ko način sar postapinela amencar. Namesto te del amen but zakonija, ov strplivo sikavela amen te ova poslušna ko zakoni e mangipaskoro. O Jehova sikavela amen te živina sprema leskere načelija hem te mrzina adava soj lošno. Ki Propoved ki gora, leskoro Čhavo, o Isus, pomožingja amenge te haljova soske o manuša kerena lošna bukja (Mat. 5:27, 28). Ko nevo sveto, sar Cari ko e Devleskoro Carstvo, o Isus ponadari da ka sikavel amen te dikha sar leste soj ispravno, a soj pogrešno (Evr. 1:9). O Isus isto agjaar ka del amenge sovršeno godi hem telo. Zamislin tuke keda nane čak te ova ko iskušenie te kera lošna bukja hem nane te cida muke soske siem nesovršena. Hem ko krajo ka uživina ki „slavno sloboda“ so vetinela la o Jehova (Rim. 8:21). Džangjola pe, amari sloboda ponadari da ka ovel ograničimi. Šaj čače te ova slobodna samo ako postapinaja sar o Devel (1. Jov. 4:7, 8; w18.12 19-20, pas. 19-20).

O Zakoni dozvolinela sine jekh Izraelco te razvedinel pe tari pli romni ako oj ponašinela pe ko način kova so na ličinela jekhe romnjake. Iako na pišinela sine soj tano vklučimo ko asavko ponašibe, adava sigurno na sine nesavi tikni buti, nego nešto ladžavo hem but seriozno (5. Moj. 23:14). Žalno tano adava so ko vreme e Isuseskoro but Evreija razvedinena pe sine taro ple romnja „baši bilo savi buti“ (Mat. 19:3). Sigurno na mangaja te ovel amen asavko stavi. Ko vreme keda živinela sine o proroko o Malahija, but roma razvedinena pe sine taro pumare romnja, verojatno te šaj te ženinen pe poterne džuvlencar kola so na služinena sine e Jehovaske. Ama o Devel jasno vakergja sar dikhela ko razvod. Ov vakergja: „Me mrzinava o razvod“ (Mal. 2:14-16). O Devel dikhela sine ko brako isto sar ko početok keda vakergja kaj o manuš „ka spojnel pe ple romnjaja, hem ola ka oven jekh telo“ (1. Moj. 2:24). O Isus da dikhela sine isto sar plo Dad ko brako keda vakergja: „O Devel so phanlja te ovel jekh, o manuš ma te odvojnel“ (Mat. 19:6; w18.12 11, pas. 7-8).

O okolnostija nesave phralengere hem phenjengere dozvolinena lenge te služinen dur kher­aldan. Len isi len isto stavi sar o proroko o Isaija. Keda o Jehova pučlja: „Kas te bičhalav? Koj ka džal baši amende?“, o Isaija vakergja: „Ake sium me! Bičhal man!“ (Isa. 6:8). Dali sian spremno hem dali isi tut možnost te pomožine ki e Jehovaskiri organizacija? Bašo propovedibe hem keribe učenikija o Isus vakergja: „Adaleske, molinen e Gospodare e žetvakoro te bičhalel rabotnikija ki pli žetva“ (Mat. 9:38). Šaj li te služine sar pioneri kote so isi potreba taro poviše objavitelija? Ili, šaj li te pomožine javereske te kerel adava? But phralja hem phenja mislinena kaj najšukar način sar te sikaven mangipe e Devleske hem e pašutnenge tano agjaar so ka služinen sar pionerija ko thana kote so isi potreba taro poviše objavitelija. Šaj li te setine tut ko javera da načinija sar šaj te služine ki pobari mera? Ov uverimo kaj adava ka anel tuke but bereketija (w18.08 25-26, pas. 14-15).

O izveštaj bašo bijanibe e Isuseskoro sikavela amenge sar dikhela o Jehova ko materijalna bukja. O Jehova biringja e Josife hem e Marija te bajraren leskere Čhave iako sine čorole (3. Moj. 12:8; Luka 2:24). Adaleske so na sine than kote te nakhen i rat, i Marija bijangja e Isuse ki jekh štala hem čhivgja le ko than kote so čhivela pe sine hrana e životnenge (Luka 2:7). Te mangel sine, o Jehova šaj sine te kerel o Isus te bijangjovel ko pošukar than. Ama, e Jehovaske sine najvažno o Isus te bajrovel ki familija kote so o duhovna bukja tane ko prvo than ko životo. Taro akava izveštaj bašo e Isuseskoro bijanibe sikljovaja sar dikhela o Jehova ko materijalna bukja. Nesave roditelija mangena lengere čhaven te oven len o najneve hem o najšukar materijalna bukja, čak ako adava negativno vlijajnela upro e čhavengoro odnos e Jehovaja. Ama, džangjola pe kaj e Jehovaske tane najvažna o duhovna bukja. Dali prifatingjan e Jehovaskoro razmislibe bašo materijalna bukja? So sikavena tle postapke? (w18.11 28-29, pas. 7-8).

Taro Jehova avela o bahtalipe, adaleske ov mangela amen da te ova bahtale hem dela amen but pričine bašo adava (5. Moj. 12:7; Prop. 3:12, 13). Ama, ko sveto ko kova so živinaja avdive, šaj te ovel amenge pharo te ova bahtale. Soske? Nesave phare situacie ko životo šaj te len amaro bahtalipe. Na primer, šaj mulo nekoj taro tle najpaše ili tano isklučimo taro sobranie, šaj razvedingjan tut taro tlo bračno partneri ili našavgjan tli buti. Isto agjaar, šaj te kerel tuke pharo te ove bahtalo ako ki tli familija često akošena tumen, ako tle kolege ili součenikija asana tuke, ako sian progonimo ili ko zatvor adaleske so služinea e Jehovaske. Ili šaj isi tut problemija sastipaja, nesavo hronično nasvalipe ili depresija. Ama ma bistre kaj o Isus Hristos, „o bahtalo hem edinstveno Vladeteli“, mangipaja utešingja e manušen hem pomožingja lenge te oven bahtale (1. Tim. 6:15; Mat. 11:28-30). Ki Propoved ki gora, o Isus spomningja nekobor osobine so šaj te pomožinen amenge te ova bahtale čak keda isi amen but problemija adaleske so živinaja ko sveto e Satanaskoro (w18.09 15-16, pas. 1-3).

Jekh taro najphare promene so valjani te kerel pe tani te čhinava te kera adetija so na mangela o Jehova. Čak otkeda ka sikljoven sar dikhela o Jehova ko adala adetija, nesavenge ponadari da tano pharo te čhinaven te keren len. Ola darana sar ka reagirinel lengiri familija, kolege hem amala. Ola džanena kaj e manušenge obično tane but važna nesave adetija, sar na primer adetija so kerena pe bašo mule (5. Moj. 14:1). Tegani, so ka pomožinel amenge te kera o promene so valjani? Šaj te sikljova taro šukar primerija okolengere so živinena sine ko purano vreme kola so kergje promene keda siklile bašo čačipe, sar soj o hristijanja taro prvo veko ko Efes. Ki purani diz Efes, bute manušenge sine normalno te keren magie. So kergje nesave lendar keda ule hristijanja? I Biblija objasninela: „But džene so kerena sine magie, khedingje pumare lila hem thargje len anglo sarinende. Hem računingje kaj vredinena pinda milje srebrenikija. Agjaar, e Jehovaskere silaja leskoro lafi bajrovela sine hem ovela sine sa posilno“ (Dela 19:19, 20). Akala verna hristijanja sine spremna te otkažinen pe taro ple skupa lila hem o Jehova dengja len bereketi (w18.11 7-8, pas. 15-16).

Kratko otkeda o Izraelcija nakhle i reka Jordan, e Isus Navineske slučingja pe nešto neobično. Paše uzo Erihon, ov dikhlja jekhe manuše so ikerela sine mači ko vas. Iznenadingja pe keda o manuš vakergja kaj tano „o knezi e Jehovaskere vojskakoro“, javere lafencar o vodači adale vojskakoro, kova so sine spremno te braninel e Devleskere narodo (Is. Nav. 5:13-15). O angeli vakergja e Isus Navineske so točno valjani sine te kerel te šaj te osvojnel o Erihon. Ko početok šaj te dikhjol sine čudno adava so vakergja leske o angeli. Na primer, o Jehova vakergja leske te obrežinen pe sa o murša. Akava ka značinel sine kaj našti te borinen pe nekobor dive. Dali čače sine mudro te obrežinen pe baš tegani? (1. Moj. 34:24, 25; Is. Nav. 5:2). O vojnikija šaj pučena pe sine: „Sar ka zaštitina amare familien ako o dušmanja napadinena amaro logori?“ Ama, tegani ulo nešto so na adžikergje! Namesto te napadinen e Izraelcon, o manuša taro Erihon darandile lendar. Ki Biblija pišinela: „O Erihon phanlja ple porte soske darandilo taro Izraelcija hem nikoj na khuvela sine ni na ikljola sine“ (Is. Nav. 6:1). Akava haberi sigurno panda poviše bajrargja e Izraelcongiri doverba ko e Jehovaskoro vodstvo (w18.10 17, pas. 5-7).

Kova tano jekh način sar šaj te sikava poniznost? Isto sar o Pavle, nikogaš na valjani te mislina kaj siem pošukar taro javera adaleske so isi amen zadača te propovedina ili adaleske so o Jehova pomožinela amenge te kera nesave bukja. Šaj te puča amen: „Sar dikhava ko manuša taro mlo podračje? Dali isi man predrasude sprema nesavi grupa manuša?“ Ko celo sveto, e Jehovaskere svedokija trudinena pe te arakhen adalen so mangena te šunen o šukar haberi. Nesave čak trudinena pe te sikljoven i čhib ili o običaija e manušengere kolende so o javera dikhena sar potele. Ama nikogaš na mislinena kaj tane pošukar okolendar kaske so propovedinena. Namesto adava, ola trudinena pe te haljoven sekole jekhe te šaj te pomožinen so poviše dženenge te prifatinen o šukar haberi bašo Carstvo (w18.09 5, pas. 9, 11).

O Rimjanja mudargje e Juda. But džene taro Evreija edvaj adžikerena sine te avel o Mesija. Ola mislinena sine kaj o Mesija ka oslobodinel len taro Rimjanja hem kaj ka kerel o Izraelcija palem te oven baro narodo (Luka 2:38; 3:15). But džene verujnena sine kaj o Mesija ka kerel carstvo ko Izrael hem kaj tegani sa o Evreija so živinena ko različna thana ko celo sveto ka iranen pe ki pli phuv. Čak o Jovan Krstitel jekh puti pučlja e Isuse: „Tu li sian adava so valjani te avel ili te adžikera nekas javere?“ (Mat. 11:2, 3). Šaj o Jovan pučlja pe dali nekoj javer ka avel te oslobodinel e Evreen. Palo nesavo vreme, ko drumo bašo Emaus, duj učenikija e Isuseskere arakhle pe lea otkeda voskresningja. Len sine len nadež kaj o Isus ka oslobodinel o Izrael (Luka 24:21). Kratko palo adava, o apostolija pučle e Isuse: „Gospodare, dali ko akava vreme ka obnovine o carstvo e Izraeleske?“ (Dela 1:6; w18.06 4, pas. 3-4).

Valjani posebno te pazina keda šunaja bilo save informacie bašo e Jehovaskoro narodo. Ma bistre kaj amaro dušmani o Satana tano „okova so vakerela hovajba protiv amare phralja“ (Otk. 12:10). O Isus predupredingja amen kaj o dušmanja ka vakeren razna hovavne lošna bukja protiv amende (Mat. 5:11). Ako seriozno haljovaja akava predupreduvanje nane te ova šokirime keda ka šuna čudna informacie bašo e Jehovaskoro narodo. Dali mangea te bičhale porake tle amalenge? Keda ka šune nesavo interesno haberi ili iskustvo, dali osetinea tut sar reporteri kova so mangela odma te vakerel adava? Angleder te bičhale nešto, puč tut: „Dali sium sigurno kaj akava tano čače? Dali čače džanava sa o faktija?“ Ako na sian sigurno, tegani šaj te širine hovajba. Adaleske, ako na džanea dali nesavo haberi tano točno, ma bičhal le, nego brišin le! (w18.08 3, pas. 3; 4, pas. 6-7).

O Isus mangela te ova darežliva soske adava kerela amen bahtale. Keda siem darežliva, adava ka pottikninel e manušen ola da te oven darežliva. Džangjola pe, nane sarine te ceninen adava. Ama čak keda mislinea kaj o manuša na ceninena adava, ponadari da ov darežlivo. Nikogaš na džanea kobor šukar bukja šaj te ikljon tari jekh darežlivo postapka. Okola soj tane čače darežliva dena e javerenge bizo te adžikeren lendar nešto. O Isus vakergja: „Keda spreminea večera, kanin e čorolen, e sakaten hem e korolen. Hem ka ove bahtalo, soske nane len solea te iranen tuke“ (Luka 14:13, 14). I Biblija isto agjaar vakerela: „E darežlivo manuše ka ovel le bereketi“, hem „Bahtalo tano okova so pomožinela e čoroleske“ (Izr. 22:9; Ps. 41:1). Valjani te ova darežliva soske čače mangaja te pomožina e javerenge (w18.08 19, pas. 15-16).

Avdive nane lokho te avel pe dži ko informacie kolende so šaj te verujnel pe hem ispravno te proceninen pe. But taro informacie avdive nane celosna ili samo ekvaš tane točna. Isto agjaar, amari nesovršenost kerela te ovel amenge popharo. So šaj te pomožinel amenge te ava dži ko točna informacie hem ispravno te procenina len? O bibliska načelija. Na primer, jekh načelo sikavela kaj nane mudro te ana zaklučokija angleder te džana sa o faktija (Izr. 18:13). A javer pottikninela amen te na verujna sigate ko sekova lafi (Izr. 14:15). Hem bizi razlika kobor vreme služinaja e Jehovaske na valjani te ovel amen previše doverba ko adava sar amen proceninaja o bukja (Izr. 3:5, 6). O bibliska načelija ka zaštitinen amen ako rodaja informacie kolende so šaj te verujnel pe hem ako koristinaja len te ava dži ko ispravna zaklučokija hem mudra odluke (w18.08 8, pas. 19).

Keda krstinaja amen, sarine šaj te dikhen kaj siem e Jehovaskere hem kaj mangaja te šuna le. O Isus kergja nešto slično keda krstingja pe. Adalea sar te phene vakergja: „But mangava te kerav tli volja Devla“ (Ps. 40:7, 8). Sar osetingja pe o Jehova keda krstingja pe o Isus? I Biblija vakerela: „Keda krstingja pe, o Isus odma uštilo taro pani. Hem dikh, o nebo phravdilo hem o Jovan dikhlja sar e Devleskoro duho hulela sar gulubi hem avela ko Isus. Hem dikh, šundilo glaso taro nebo so vakergja: ’Akava tano mlo manglo Čhavo, kova so kerela man bahtalo‘“ (Mat. 3:16, 17). Iako o Isus pripadinela sine više e Devleske, o Jehova sine bahtalo keda dikhlja kaj leskoro Čhavo tano spremno te koristinel plo životo te šaj te služinel samo leske. O Jehova tano bahtalo keda amen da daja lafi kaj ka služina leske celo životo hem sigurno ka del amen bereketi (Ps. 149:4; w18.07 22, pas. 4-5).

Keda vakergja „te ikala tumenge“, verojatno mislingja ki peste hem ko Aroni. Adalea, o Mojsej ni hari na sikavgja poštovanje sprema o Jehova soske na dengja i celo falba e Jehovaske bašo adava čudo. Ko Psalm 106:32, 33 pišinela: „Predizvikujngje holi ko panja ki Meriva, adaleske o Mojsej doživingja nevolja baši lende. Ola holjankergje le, adaleske kergja lafi bizo te razmislinel“ (4. Moj. 27:14). O Mojsej na dengja i čest e Jehovaske koja so zaslužinela la sine. O Jehova vakergja e Mojseeske hem e Aroneske: „Tumen buningjen tumen protiv mli zapoved“ (4. Moj. 20:24). Adava sine but seriozno grevo! Angleder, o Jehova na mukhlja jekh celo generacija Izraelcija te khuven ki Vetimi phuv adaleske so buningje pe protiv leste (4. Moj. 14:26-30, 34). Adaleske sine pravedno hem o Mojsej te dobinel isto kazna soske ov da buningja pe protiv o Jehova. E Mojseeske da na sine dozvolimo te khuvel ki Vetimi phuv (w18.07 11, pas. 9; 12, pas. 12-13).

Iako isi amen pravo te pija alkohol, ka ova spremna te žrtvujna adava pravo ako džanaja kaj adava ka smetinel e phraleske. Šaj sine zavisno taro alkohol angleder te džanel o čačipe hem adaleske odlučingja ni hari te na piel. Na mangaja te kera nešto so ka terinel le te iranel pe ko ple purane lošna navike (1. Kor. 6:9, 10). Ako adava phral avela amende ko gosti, dali ka terina le te piel čak ako ov odbinela? Sigurno kaj na! Keda e Timotee sine le otprilika 20 berš, ov soglasingja pe te ovel obrežimo iako adava but dukhala sine. Ov džanlja kaj o obrežuvanje sine važno e Evreenge kolenge so valjani sine te propovedinel. Isto sar o Pavle, o Timotej da manglja te poštujnel e javerengiri sovest (Dela 16:3; 1. Kor. 9:19-23). Dali tu da sian spremno te kere žrtve te šaj te pomožine e javerenge? (w18.06 18, pas. 12-13).

Keda prvo puti arakhea nekas so nane ko čačipe, so džanea baši leste? Šaj ka vakerel tuke plo anav hem ka dikhe sar izgledinela, ama verojatno na džanea ništo poviše baši leste. Ama, but pojaver tano keda prvo puti arakhea nekas soj tano ko čačipe. Džanea kaj adava manuš mangela e Jehova. Hem o Jehova dikhlja nešto šukar ki leste hem adaleske dozvolingja te ovel delo tari leskiri duhovno familija (Jovan 6:44). Bizi razlika kotar avela ili kote barilo, tu više džanea but bukja baši leste, hem ov da baši tute! Samo so ka arakhe jekhe Svedoko, džanea kaj isi tumen but bukja soj tane zaednička. Džanea kaj iako kerena lafi ko različna čhibja, tumen o solduj kerena lafi ki „čisto čhib“ e čačipaskiri. Adava značinela kaj tumen o duj verujnena ko Devel, isi tumen ista moralna merilija hem isi tumen isto nadež baši idnina. Akala bukja ka pomožinen tumenge te ovel tumen doverba jekh jekheste hem te gradinen zoralo amalipe kova so ka trajnel zasekogaš (w18.12 17, pas. 9-10).

O Hristos vodingja e vodečko telo te del jasno upatstvo kaj o hristijanja so na sine Evreija na valjani te obrežinen pe (Dela 15:19, 20). Ama, beršencar palo adava, but hristijanja so sine Evreija ponadari da obrežinena sine ple čhaven. Ama, šaj te puča amen: „Soske o Isus mukhlja akava problemi te trajnel doborom vreme, iako e Mojseeskoro zakoni čhinavgja te važinel keda o Isus mulo?“ (Kol. 2:13, 14). Nesave manušenge valjani poviše vreme te prifatinen nesavo nevo haljojbe. Nesave hristijanenge da so sine Evreija valjani sine vreme te meninen plo stavi (Jovan 16:12). Na sine lenge lokho te prifatinen kaj o obrežuvanje nane više znako kaj tane ko posebno odnos e Devlea (1. Moj. 17:9-12). Javera na mangena sine te razlikujnen pe taro Evreija maškar kola so živinena sine, soske darana sine kaj ka oven progonime (Gal. 6:12). Ama, sar nakhela sine o vreme, o Hristos dengja len poviše upatstvija ko pismija so pišingja len o Pavle (Rim. 2:28, 29; Gal. 3:23-25; w18.10 18-19, pas. 10-12).

O Kajafa adžikergja te rakjol hem tegani bičhalgja vojnikon te astaren e Isuse. Ama, o Isus džanlja kaj mangena te mudaren le. Adaleske, ki posledno večera ple apostolencar, o Isus vakergja lenge te kinen peske mačija. Len sine len duj mačija hem adava sine dovolno te sikavel len jekh važno pouka (Luka 22:36-38). Pokasno adaja rat, keda jekh grupa manuša ale te astaren e Isuse, o Petar doborom but holjangja baši adaja nepravda so čak ikalgja mači hem napadingja jekhe lendar (Jovan 18:10). Ama o Isus vakergja e Petareske: „Iran tlo mači ko leskoro than, soske sekoj so ka koristinel mači protiv nekaste, taro mači ka merel“ (Mat. 26:52, 53). Savi važno pouka sikavgja o Isus ple učenikon? Kaj na valjani te oven delo taro sveto. Baši akaja buti molingja pe o Isus porano adaja rat (Jovan 17:16). Samo e Devle isi le pravo te borinel pe protiv o nepravde. Tari adaja pričina amen mangaja o mir hem siem ko jekhipe. Keda o Jehova dikhela kobor isi podelbe maškar o manuša ko sveto, sigurno tano but bahtalo keda dikhela o jekhipe maškar leskoro narodo (Sof. 3:17; w18.06 7, pas. 13-14; 8, pas. 16).

O Satana isto agjaar probinela te daravkerel amen te šaj te na ačhova verna e Jehovaske. Na primer, šaj ka vlijajnel upro vlastija te zabraninen amaro propovedibe. Ov šaj te vlijajnel upro amare kolege ili součenikija te asan amenge adaleske so ikeraja amen ko bibliska načelija (1. Pet. 4:4). O Satana šaj te vlijajnel čak upri amari familija so nane Svedokija. Ola šaj taro šukar namere ka probinen te čhinaven amen te dža ko amare sostanokija (Mat. 10:36). Sar šaj te ačhova zorale keda protivinela pe amenge o Satana? Na valjani te iznenadina amen keda o Satana napadinela amen, soske ov tano ki vojna amencar (Otk. 2:10). Isto agjaar, na valjani te bistra koja tani i najvažno buti: O Satana vakerela kaj služinaja e Jehovaske samo keda amenge lokho hem kaj ka irana dumo e Devleske keda ka ovel amenge pharo (Jov 1:9-11; 2:4, 5). Isto agjaar, mora sekogaš te molina e Jehova te del amenge sila. Te na bistra kaj o Jehova nikogaš nane te mukhel amen (Evr. 13:5; w18.05 19, pas. 14).

Nikogaš na valjani te bistra kobor but šaj te vlijajnel amaro propovedibe upro manuša, čak keda mislinaja kaj nikoj na šunela amen. O manuša dikhena amen. Ola dikhena kaj siem šukar uravde hem kaj siem kulturna hem ljubezna. Akava šaj te vlijajnel pozitivno ki lende hem sar so ka nakhel o vreme, čak okola da so nane len šukar mislenje amenge šaj te meninen plo stavi. O Seržo hem i Olinda kola so služinena sar pionerija, vakerena: „Adaleske so siem sine nasvale, nesavo vreme na džaja sine ko ploštad. Keda irangjem amen, nesave manuša so nakhena sine adathar pučle amen: ’Kaj sien sine? Falingjen amenge‘“. Sa džikote istrajno sejnaja o haberi bašo Carstvo, amaro da učestvo tano važno ko propovedibe kolea so dela pe „svedoštvo sa e narodonge“ (Mat. 24:14). A soj najvažno, bahtale siem soske džanaja kaj adalea keraja bahtalo e Jehova. Ov mangela sa okolen so „istrajno anena plodi“ (Luka 8:15; w18.05 8, pas. 16-18).

O Jehova tano Devel kova so ohrabrinela e javeren. Ov akava kerela panda taro vreme keda o manuša grešingje hem ule nesovršena. Ustvari, odma otkeda o Adam hem i Eva buningje pe protiv o Devel, ov dengja jekh proroštvo kova so valjani sine te del hrabrost hem nadež e manušenge. Sprema akava proroštvo, kova soj pišimo ki 1. Mojseeva 3:15, o Satana hem sa o lošna bukja so kergja len ka oven uništime (1. Jov. 3:8; Otk. 12:9). Razmislin bašo adava sar o Jehova ohrabringja ple sluga e Noe. O manuša so živinena sine ko leskoro vreme sine nasilna hem nemoralna, a samo ov hem leskiri familija služinena sine e Jehovaske. Adava šaj sine te obeshrabrinel le (1. Moj. 6:4, 5, 9, 11; Juda 6). Ama, o Jehova vakergja leske kaj ka uništinel adava lošno sveto, hem objasningja leske so valjani te kerel te šaj te spasinel ple familija (1. Moj. 6:13-18). Agjaar o Noe korkori uveringja pe kaj o Jehova tano Devel so ohrabrinela e javeren (w18.04 15, pas. 1-2).

Šaj nane tuke lokho te kere lafi e javerencar hem adaleske mislinea kaj našti te ohrabrine len. So te kere tegani? Ustvari, na valjani te kera but bukja te šaj te ohrabrina e javeren. Probin te asa nekasaja. Ako ov da na asala tuja, adava šaj te značinel kaj isi le problemi hem valjani leske nekasaja te kerel lafi. Šaj te utešine le agjaar so ka šune le (Jak. 1:19). Sekova jekh amendar šaj te del uteha hem ohrabruvanje jekhe phraleske ili phenjake keda valjani. O cari o Solomon pišingja: „O lafi vakerdo ko pravo vreme — kobor tano šukar! Keda nekoj tano bahtalo so dikhela tut, adava kerela o vilo bahtalo, hem o šukar haberi dela sila“ (Izr. 15:23, 30). Taro e Pavleskoro primer dikhaja čak ako zaedno giljavaja teokratska gilja, adava ka pomožinel amen te osetina amen pošukar (Dela 16:25; Kol. 3:16). Kobor soj popaše e Jehovaskoro dive, doborom považno tano te ohrabrina amen jekh jekhea (Evr. 10:25; w18.04 25, pas. 16; 26, pas. 18-19).