Maj

Sar čhavo o Isus biringja te ovel poslušno ple roditelenge. Ov nikogaš na odbingja te šunel lengere sovetija hem te mislinel kaj tano pogogjaver lendar. O Isus seriozno halilo pli odgovornost sar najphureder čhavo. Sigurno but trudingja pe te sikljovel o zanati taro Josif te šaj te grižinel pe ple familijake. E Isuseskere roditelija verojatno vakergje leske kaj bijandilo preku čudo hem vakergje leske so šungje baši leste taro e Devleskere glasnikija (Luka 2:8-19, 25-38). Ama, adava na sine sa. O Isus isto agjaar korkori proučinela sine o sveta spisija. Kotar džanaja kaj o Isus hor proučinela sine e Devleskoro Lafi? Džikote sine panda tikno, o učitelija taro Erusalim čudingje pe kobor haljovela sine o bukja hem sar odgovorinela sine (Luka 2:46, 47). Keda sine le samo 12 berš o Isus više sine uverimo kaj o Jehova tano leskoro Dad (Luka 2:42, 43, 49; w20.10 29-​30, pas. 13-​14).

Ako verujnaja ko e Isuseskoro voskresenie tegani šaj te verujna kaj javera da ka oven voskresnime. Keda o Pavle pišingja bašo voskresenie, ov spomningja trin čačipa. Adala tane: 1) „O Hristos mulo bašo amare grevija“. 2) Ov „sine parumo“. 3) „Voskresningja ko trito dive sar so pišinela ko Pismija“ (1. Kor. 15:3, 4). So značinela amenge e Isuseskoro meribe, parujbe hem o voskresenie? O proroko Isaija angleder vakergja kaj o Mesija ka ovel „cidimo taro dživde“ hem kaj „o grobo leskoro ka ovel maškar o lošna“. Ama panda nešto valjani sine te slučinel pe. O Isaija isto agjaar vakergja kaj o Mesija ka lel „o grevija bute manušengere“. O Isus kergja akava adalea so dengja plo životo sar otkupnina (Isa. 53:8, 9, 12; Mat. 20:28; Rim. 5:8). Agjaar e Isuseskoro meribe, parujbe hem o voskresenie tane amenge garancija kaj ka ova oslobodime taro grevo hem taro meribe hem kaj ka ova palem zaedno amare manglencar so mule (w20.12 2-3, pas. 4-6; 5, pas. 11).

O apostol Pavle but puti propovedinela sine ko evrejska sinagoge. Na primer, ki sinagoga ko Solun, ov trin sabote kergja lafi e Evreencar agjaar so koristinela sine o Pismija (Dela 17:1, 2). E Pavleske verojatno sine lokho te propovedinel adari. Adaleske so sine Evrei, haljovela sine e Evreen, hem adaleske sine uverimo džikote propovedinela lenge (Dela 26:4, 5; Fil. 3:5). Otkeda o protivnikija teringje le silaja te našel taro Solun, a palo adava hem tari Verija, o Pavle reslja ki Atina. Adari da gelo ki sinagoga te kerel lafi e Evreencar hem e javere manušencar kola so poštujnena sine e Devle (Dela 17:17). Ama, keda gelo te propovedinel ko ploštad, arakhlja pojavera manuša. Maškar adala so šungje le, sine filozofija hem manuša so na sine Evreija kola so dikhena sine ki leskiri poraka sar „nevo sikajbe“. Ola vakergje leske: „Vakerea amenge bukja kola soj amenge čudna“ (Dela 17:18-20; w20.04 9, pas. 5-6).

Ma mislin kaj na vredinea adaleske so isi tut slabost hem borinea tut laja. Ma bistre sarine grešinaja, hem adaleske valjani amenge e Jehovaskoro šukaripe so na zaslužinaja le kova so dela le preku i otkupnina (Ef. 1:7; 1. Jov. 4:10). Keda siem obeshrabrime šaj te roda pomoš taro amare phralja hem phenja — amari duhovno familija! Ola šaj te šunen amen keda isi amen potreba te kera lafi hem pumare lafencar šaj te ohrabrinen amen (Izr. 12:25; 1. Sol. 5:14). I Džoj, jekh phen tari Nigerija koja so sine obeshrabrimi vakerela: „So ka ovel sine mancar te na oven sine o phralja hem o phenja? Ola tane dokaz kaj o Jehova odgovorinela ko mle molitve. Isto agjaar, lendar sikliljum te ohrabrinav e javeren keda tane obeshrabrime“. Adaleske na valjani te bistra kaj amare phralja hem phenja na džanena sekogaš keda valjani amenge ohrabruvanje. Adaleske amen valjani te dža ko jekh zrelo phral ili phen hem te vakera leske ili lake kaj valjani amenge pomoš (w20.12 24, pas. 7-8).

Te šaj te ove paše amal nekasaja, prvo valjani te nakhave vreme lea. Džikote kerena lafi bašo adava so mislinena hem sar osetinena tumen, tumen ovena amala. Ama, nane doborom lokho te ova amala e Isusea. Prvo predizvik tano adava so nikogaš na dikhlem amen e Isusea. Bute hristijanen ko prvo veko sine len o isto predizvik. Ama, o apostol Petar vakergja: „Iako nikogaš na dikhlen le, tumen mangena le. Iako akana na dikhena le, sepak verujnena ki leste“ (1. Pet. 1:8). Sprema adava, šaj te ova paše amala e Isusea iako nikogaš na dikhlem amen lea. Osven adava, našti te kera lafi e Isusea. Keda molinaja amen, amen keraja lafi e Jehovaja. Iako molinaja amen ko e Isuseskoro anav, na keraja lafi direktno lea. Ustvari, ov na mangela leske te molina amen. Soske? Adaleske so i molitva tani delo taro obožavibe, a amen valjani te obožavina samo e Jehova (Mat. 4:10). Ama, amen sepak šaj te sikava kaj mangaja e Isuse (w20.04 20, pas. 1-3).

O trkačija ko grčka igre ponekogaš mora sine te nakhaven nesave predizvikija, sar so sine o umor hem i dukh. Ama šaj sine te pomožinel lenge samo lengiri sila hem adava so angleder treniringje. Slično sar adala trkačija, amen da dobinaja obuka bašo adava sar te prasta amari trka. Ama, amen isi amen prednost koja so nane e doslovna trkačen. Amen šaj te dobina sila taro Jehova, hem nane granica ko adava kobor šaj te pomožinel amen. Ako isi amen doverba ko Jehova, ov vetinela kaj na samo so ka obučinel amen, nego isto agjaar ka kerel amen zorale! O apostol Pavle mora sine te nakhel taro but prečke. Osven so sine vredžimo hem progonimo, ponekogaš osetinela pe sine slabo hem mora sine te borinel pe nesave problemea bašo kova so vakergja kaj tano „karo ko telo“ (2. Kor. 12:7). Ama, ov na mukhlja akala bukja te čhiven le te otkažinel pe tari trka. Namesto adava, ov koristingja len te šaj te sikavel kaj isi le celosno doverba ko Jehova (2. Kor. 12:9, 10). Adaleske so e Pavle sine le asavko stavi, o Jehova pomožingja leske te ikljol ko krajo sa e problemencar (w20.04 29, pas. 13-14).

Javer skapoceno poklon so na dikhela pe tano adava so šaj te sorabotina e Jehovaja, e Isusea hem e angelencar (2. Kor. 6:1). Akava keraja sekogaš keda džaja ki služba. Baši peste hem bašo okola so učestvujnena ki propovedničko aktivnost, o apostol Pavle vakergja: „Amen siem e Devleskere sorabotnikija“ (1. Kor. 3:9). Keda siem ki služba, amen siem hem e Isuseskere sorabotnikija. Otkeda dengja zapoved ple učenikonge te keren „učenikija taro manuša taro sa o narodija“, ov vakergja: „Me sium tumencar“ (Mat. 28:19, 20). A sar sorabotinaja e angelencar? But siem blagodarna so ola vodinena amen džikote vakeraja „o šukar haberi so ka ačhol večno... okolenge so živinena ki phuv“ (Otk. 14:6). So uspejnaja te kera adaleske so dobinaja pomoš taro nebo? Džikote sejnaja o haberi bašo Carstvo, nesavo seme perela ki „šukar phuv“ hem počminela te bajrol (Mat. 13:18, 23). Koj tano adava so dela o seme e čačipaskoro te bajrol ko kovlo vilo hem te del plodi? O Isus objasningja adava ko avdisutno stiho (w20.05 30, pas. 14-15).

But familie avdive tane odvojme adaleske so o roditelija razvedinena pe. Čak o familie so živinena ko isto kher nane doborom paše. Jekh sovetniko bašo familie vakerela: „I daj, o dad hem o čhave na kerena lafi jekh jekhea adaleske so nakhavena but vreme ko kompjuterija, tabletija, telefonija ili videoigre. Iako živinena ko isto kher, ola na pendžarena pe šukar“. Amen na mangaja te ova sar o sveto kova so na sikavela mangipe. Namesto adava, amen valjani te sikljova taro vilo te manga amare familija hem e phralen hem e phenjen taro sobranie (Rim. 12:10). So značinela te manga taro vilo? Adava tano o mangipe so osetinena le o členija tari familija keda tane but paše jekh jekhea. Asavko mangipe valjani te sikava amare duhovno familijake — amare phralenge hem phenjenge taro sobranie. Keda sikavaja asavko mangipe, amen pomožinaja te ovel jekhipe ko sobranie, a adava tano but važno bašo čačutno obožavanje (Mih. 2:12; w21.01 20, pas. 1-2).

Jekh sportsko timi kote so o igračija tane složna hem celo timi khelela sar jekh, pobare tane o šanse te pobedinen. Tlo vilo šaj te ovel sar akava uspešno timi, javere lafencar celo, ako tle misle, želbe hem čuvstvija tane ko sklad e Jehovaskere meriloncar. Ma bistre, o Satana mangela te podelinel tlo vilo. Ov na mangela tle misle, želbe hem čuvstvija te oven sprema e Devleskere merilija. Ama, te šaj o Jehova te prifatinel sa adava so kerea baši leste, mora te služine leske celo vilea (Mat. 22:36-38). Adaleske, nikogaš ma dozvolin o Satana te podelinel tlo vilo. Molin e Jehova isto sar o David: „Pomožin mange celo vilea te darav taro tlo anav!“ Trudin tut sa te silencar te živine sprema akala lafija. Sekova dive, sa tle odlukencar — bizi razlika dali bare ili tikne — ov odlučno te sikave kaj isi tut hor poštovanje sprema e Jehovaskoro sveto anav. Ako kerea adava, sar e Jehovaskoro svedoko, ka ane falba adale anaveske (Izr. 27:11). Sarine ka šaj te vakera adava so vakergja o proroko o Mihej: „Amen ka dža ko anav e Jehovaskoro, amaro Devel, ko sa o vreme, ki celo večnost“ (Mih. 4:5; w20.06 13, pas. 17-18).

O napad taro severno cari hem taro sa o javera svetska vlade upro e Devleskoro narodo ka holjankerel but e Semokjno Devle, hem tegani ka počminel i vojna Armagedon (Otk. 16:14, 16). Ko adava vreme, ka avel o krajo e severno careske, a isto agjaar sa e javere narodonge soj delo taro Gog taro Magog. Tegani, „nane te ovel koj te pomožinel leske“ (Dan. 11:45). Odma ko sledno stiho ko e Danieleskoro izveštaj isi poviše informacie bašo adava sar ka oven uništime o severno cari hem leskere sojuznikija, hem sar ka ova amen spasime (Dan. 12:1). So značinela akava stiho? Mihael tano o javer anav amare Careskoro, o Isus Hristos. Ov „tergjola hem pomožinela“ e Devleskere slugenge taro 1914 berš, keda ulo Cari ko e Devleskoro nebesno Carstvo. Panda hari ov „ka uštel“ ki adaja smisla so ka uništinel ple dušmanen ki vojna Armagedon. Akaja vojna ka ovel o krajo bašo adava so o Daniel vakerela kaj tano o najstrašno „vreme e nevoljakoro“ ki manušikani istorija (Otk. 6:2; 7:14; w20.05 15-16, pas. 15-17).

Adaleske so sine robo, a pokasno zatvoreniko, o Josif našti sine te meninel pli situacija. Sar ačhilo uramnoteženo? Namesto te koncentririnel pe ko adava so našti te kerel, trudinela pe sine te kerel adava so sine leske dendo. Ko e Josifeskoro životo, o Jehova sine leske i najvažno ličnost. Hem adaleske o Jehova dengja le bereketi ko sa so kergja (1. Moj. 39:21-23). Adava so ulo e Josifeske setinkerela amen kaj akava sveto tano surovo hem kaj o manuša ka postapinen amencar nepravedno. Čak o phralja hem o phenja taro sobranie šaj te dukhaven amen. Ama, ako dikhaja e Jehova sar amari Karpa, ili than kote so garavaja amen, nane te ova but razočarime hem nane te čhinava te služina leske (Ps. 62:6, 7; 11. Pet. 5:10). Isto agjaar, ma bistre kaj e Josife šaj sine le 17 berš keda o Jehova dengja le te dikhel adala sune. Znači, e Jehova isi le doverba ko ple terne sluge. Avdive but terne tane sar o Josif. Len da isi len vera ko Jehova. Nesave lendar sine nepravedno phanle ko zatvor adaleske so ačhile verna e Devleske (Ps. 110:3; w20.12 16, pas. 3; 17, pas. 5, 7).

E apostolenge e Petareske hem e Jovaneske sine čest te oven progonime adaleske so sine učenikija e Isuseskere hem so sikavena sine e javeren baši leste (Dela 4:18-21; 5:27-29, 41, 42). E hristijanen na sine len nisavi pričina te ladžan. Ustvari, i istorija sikavela kaj adala ponizna Hristoseskere učenikija taro prvo veko kergje but poviše šukaripe e manušenge nego bilo koj taro lengere protivnikija. Na primer, o bibliska lila so nesave taro adala hristijanja pišingje, avdive da pomožinena hem dena nadež milionja manušenge. Isto agjaar, o Carstvo bašo kova so ola kerena sine lafi više postojnela hem panda hari ka vladinel upri celi Phuv (Mat. 24:14). A so slučingja pe e mokjno političko imperijaja koja so progoninela len sine? Oj više beršencar na postojnela, a adala verna učenikija vladinena sar carija taro nebo. Ama, okola so protivinena pe sine lenge akana tane mule. A ako jekh dive voskresninena, upri lende ka vladinel o Carstvo kova so objavinena le sine o hristijanja kolende so ola mrzinena len sine (Otk. 5:10; w20.07 15, pas. 4).

Adaleske so sine le but silno vera ko e Devleskere vetuvanja, o Avraam sar te phene dikhela sine e Pomazaniko, ili e Mesija, kova so ka vladinel sine sar Cari ko e Devleskoro Carstvo. Adaleske o Isus vakergja akala lafija e Evreenge ko leskoro vreme: „Tumaro dad o Avraam sine but bahtalo baši nadež kaj ka dikhel o dive keda ka avav, hem dikhlja le hem sine bahtalo“ (Jovan 8:56). Jasno tano kaj o Avraam džanlja kaj nesave taro leskere potomcija ka oven delo taro jekh Carstvo kova so ka ovel vospostavimo taro Jehova, hem ov sine spremno te adžikerel o Jehova te ispolninel adava vetuvanje. Sar o Avraam sikavgja kaj adžikerela sine i diz, ili o Carstvo, soj tani kerdi taro Devel? Prvo, ov na sine žiteli ko nisavo carstvo ki Phuv. Ov na živinela sine samo ko jekh than, nego patujnela sine taro jekh than ko javer hem na dela sine poddrška nijekhe manušikane careske. Isto agjaar, ov na manglja te kerel peske plo carstvo. Namesto adava, o Avraam ačhilo poslušno e Jehovaske hem adžikergja ov te ispolninel adava so vetingja. Ko asavko način o Avraam sikavgja posebno vera ko Jehova (w20.08 3, pas. 4-5).

O Jehova vetinela kaj nijekh taro adala so ka živinen ko raj nane te vakeren: „Nasvalo sium“ (Isa. 33:24). Sprema adava, okola so ka voskresninen ka ovel len sasto telo. Ama, ola nane te oven odma sovršena. Ako bi ovena sine sovršena, lengere mangle ka našti te pendžaren len. Izgleda kaj sa o manuša postepeno ka oven sovršena džikote trajnena o milja berša kote so ka vladinel o Hristos. Hem ko krajo taro adala milja berša, o Isus ka iranel o Carstvo ple Dadeske. Dži tegani o Carstvo celosno ka ispolninel pli zadača, so značinela kaj ka kerel sovršena e manušen da (1. Kor. 15:24-28; Otk. 20:1-3). Zamislin tuke sar ka osetine tut keda ka adžikere tle najmanglen. Dali ka asa ili ka rove tari radost? Dali ka ove doborom bahtalo so gilencar ka faline e Jehova? Jekh buti tani sigurno — ka osetine baro mangipe sprema tlo grižlivo Dad hem sprema leskoro manglo Čhavo kola so kergje amare mangle te voskresninen (w20.08 16-17, pas. 9-​10).

O apostol Pavle pottikningja e hristijanen te razmislinen dali šaj te služinen e Jehovaske bizo te khuven ko brako (1. Kor. 7:8, 9). Sigurno, o Pavle na mislingja kaj o hristijanja so nane ko brako vredinena pohari taro adala soj ko brako. Ustvari, ov dengja važna odgovornostija e Timoteeske, kova so na sine ženimo (Fil. 2:19-22). Znači pogrešno tano te mislina kaj dali jekh phral ka ovel imenujmo zavisinela taro adava dali tano ko brako ili na (1. Kor. 7:32-35, 38). Ni o Isus ni o Pavle na sikavgje kaj o hristijanja mora te khuven ko brako ili mora te ačhoven korkori. Tegani so šaj te vakera bašo brako hem bašo adava te ačhovel pe korkori? Ki Stražarsko kula taro 1 oktomvri 2012 berš pišinela sine: „Čače, hem te ovel pe ko brako hem te ačhovel pe korkori tano poklon taro Devel... O Jehova na mislinela kaj o manuša so nane ko brako valjani te ladžan ili te oven tažna bašo adava“. Sprema akava, valjani te poštujna e phralen hem e phenjen so nane ko brako (w20.08 28, pas. 8-9).

Ko nesave phuvja, o manuša spremno prifatinena o šukar haberi — sar te phene edvaj adžikerena sine te šunen le! Ko javera phuvja o manuša na sikavena baro interes bašo Devel ili baši Biblija. Sar reagirinena but manuša ko šukar haberi ko than kote so živinea tu? Bizi razlika sar ola reagirinena, o Jehova mangela amen ponadari te propovedina sa džikote ov na vakerela kaj o propovedibe završingja. O Jehova više odlučingja keda o propovedibe ka ovel završimo hem „tegani ka avel o krajo“ (Mat. 24:14). O Isus vakergja ple učenikonge save ka oven o manuša hem so ka ovel ko posledna dive. Ov džanlja kaj akala bukja šaj te keren leskere sledbenikija te na koncentririnen pe ko propovedibe. Ov vakergja ple učenikonge te „ačhoven džangavde“ (Mat. 24:42). Ko e Noeskere dive, sine but bukja so lena sine e manušengoro vnimanie hem na pazingje ko adava so predupredingja len ov. Avdive, slična bukja šaj te len amaro da vnimanie (Mat. 24:37-39; 2. Pet. 2:5). Adaleske, amen mangaja te ačhova koncentririme ki zadača so dengja la amenge o Jehova (w20.09 8-9, pas. 1-2, 4).

O Satana „but tano holjamo“, hem hovavaja korkori amen keda mislinaja kaj šaj te naša taro posledice tari leskiri holi (Otk. 12:12). Panda hari, sarinen ka ovel amen ispit ki amari vera. Ka ovel „bari nevolja savi so na sine taro početok e svetoskoro dži akana“ (Mat. 24:21). Ko adava vreme, nekoj tari amari familija šaj te ovel protiv amende hem amaro propovedibe šaj te ovel zabranimo (Mat. 10:35, 36). Dali tu da, sar o cari o Asa, ka ovel tut doverba kaj o Jehova ka pomožinel tuke hem ka zaštitinel tut? (2 Let. 14:11). O Jehova panda akana duhovno spreminela amen bašo adava so ka ovel. Ov vodinela e „verno hem razborito robo“ te del amen duhovno „hrana ko pravo vreme“ te šaj te ovel amen sa so valjani amenge te ačhova zorale (Mat. 24:45). Ama, sekoj amendar mora te kerel plo delo te šaj te bajrarel pli vera ko Jehova (Evr. 10:38, 39; w20.09 18, pas. 16-​18).

Keda nešto tano ko sklad leskere voljaja, o Jehova šaj te koristinel plo mokjno sveti duh te kerel o manuša so isi len avtoriteti te keren adava so ov mangela. O manuša randena kanali te šaj o pani te džal adathe kote so ola mangena. Slično agjaar, o Jehova šaj te koristinel plo sveti duh te vlijajnel upro vlastija agjaar so ka vodinel len te keren bukja so ka ispolninen leskiri namera. Keda adava tano potrebno, o manuša so isi len avtoriteti tane pottiknime te anen odluke so ka koristinen e Jehovaskere narodoske. (Sporedin Ezra 7:21, 25, 26.) So šaj amen te kera? Šaj te molina amen „bašo carija hem bašo sa adala soj tane ki vlast“ keda akala manuša anena odluke kola so ka vlijajnen upro amaro životo hem služba (1. Tim. 2:1, 2; Neem. 1:11). Isto sar o hristijanja taro prvo veko, amen da stalno molinaja amen e Devleske bašo amare phralja hem phenja soj tane ko zatvor (Dela 12:5; Evr. 13:3; w20.11 15, pas. 13-​14).

Ako tu proučingjan e neve objavitelea, sigurno sian sine but bahtalo keda krstingja pe (1. Sol. 2:19, 20). Keda krstinela pe nekoj adava sikavela kobor trudingjan tut tu hem o javera taro sobranie te pomožinen leske te kerel adava važno čekori. Ki nesavi smisla okola so krstinena pe tane sar „pismo preporakaja“ na samo okoleske so proučingja lea nego celo sobranieske (2. Kor. 3:1-3). Bahtale siem so dikhaja kaj štare beršenge vodingje pe 10 milionja bibliska kursija ko celo sveto. Ko sekova taro adala berša, krstinena pe sine poviše taro 280.000 manuša sar e Isuseskere učenikija. Akava sikavela kaj milionja manuša kasaja so proučinela pe i Biblija panda na rešingje te krstinen pe. Sa džikote o Jehova strplivo dela prilika e manušenge te oven e Hristoseskere učenikija, amen mangaja te da amendar sa te pomožina lenge so posigate te krstinen pe. O vreme sigate nakhela! (1. Kor. 7:29a; 1. Pet. 4:7; w20.10 6, pas. 1-2).

O cari o Saul na sine poslušno. A keda o proroko o Samoil kergja lea lafi bašo adava, ov na manglja te priznajnel kaj grešingja. Namesto adava, počmingja te opravdinel pe adalea so vakergja kaj na kergja ništo lošno hem e javeren kergja kriva (1. Sam. 15:13-24). Angleder da o Saul kergja nešto slično (1. Sam. 13:10-14). Žalno tano so dozvolingja leskoro vilo te ovel gordo. Adaleske so na meningja plo razmisluvanje, o Jehova ukoringja le hem otfrlingja le. Adaleske so na mangaja te ova sar o Saul, šukar tano te puča amen: „Keda čitinava nesavo sovet taro e Devleskoro Lafi, dali rodava pričine te opravdinav mlo razmislibe? Dali mislinava kaj adava so kerava nane doborom lošno? Dali kerava e javeren kriva bašo mle postapke?“ Ako o odgovor taro bilo kova pučibe tano oja, tegani mora te menina amaro stavi hem amaro razmislibe. Ako na keraja adava, tegani šaj te ova doborom gorda so o Jehova nane te mangel te ova leskere amala (w20.11 20, pas. 4-5).

Ternalen birinen kaske ka služinen. Valjani korkori te uverine tut koj tano o Jehova, koja tani leskiri volja hem sar šaj te kere la ko tlo životo (Rim. 12:2). Tegani ka šaj te ane i najvažno odluka — te služine e Jehovaske (Is. Nav 24:15). Ako redovno čitinea hem proučinea i Biblija, tlo mangipe sprema o Jehova ka bajrol hem tli vera ka ovel panda posilno. Odlučin te čhive e Jehovaskiri volja ko prvo than ko tlo životo. E Satanaskoro sveto vetinela kaj ako koristinea tle talentija baši tli korist, ka ove bahtalo. Ustvari, okolen so isi len materijalna celija „anena peske but dukha“ (1. Tim. 6:9, 10). Tari javer strana, ako šunea e Jehova hem odlučinea te čhive leskiri volja ko prvo than ko tlo životo, „ka ove mudro“ hem ka ove uspešno (Is. Nav. 1:8; w20.10 30-​31, pas. 17-​18).

Ko prvo veko, i poraka so propovedinela sine o Isus dela sine nadež sa e manušenge. Ov zapovedingja ple sledbenikonge te prodolžinen i buti koja so počmingja la ov, a adaja tani te svedočinen „ko najdur thana ki phuv“ (Dela 1:8). Džangjola pe, ola našti sine te keren akava ple silaja. Ka valjani sine lenge sveti duh — „o pomošniko“ kova so vetingja le lenge o Isus (Jovan 14:26; Zah. 4:6). E Isuseskere sledbenikija dobingje sveti duh ki Pedesetnica, 33 berš a.e. Adaleske so sine len e Devleskoro duho, ola odma počmingje te propovedinen hem bašo kratko vreme, nekobor milja manuša prifatingje o šukar haberi (Dela 2:41; 4:4). Keda počmingje te protivinen pe lenge, ola na darandile nego rodingje pomoš taro Devel. Ola molingje pe: „Pomožin tle slugenge ponadari da hrabro te vakeren tlo lafi“. Otkeda pherdile sveti duh, ponadari da hrabro propovedingje e Devleskoro Lafi (Dela 4:18-20, 29, 31; w20.10 21, pas. 4-5).

Soske šaj te ova sigurna kaj o Jehova voskresningja e Isuse? Sine but džene so dikhle e Isuse palo leskoro voskresenie, hem ola vakergje bašo adava e javerenge (1. Kor. 15:5-7). O prvo svedoko so spomningja le o apostol Pavle sine o Petar (Kifa). Isto agjaar, jekh grupa učenikija vakergja kaj o Petar dikhlja e Isuse palo leskoro voskresenie (Luka 24:33, 34). Osven adava, o dešuduj apostolija da, dikhle e Isuse otkeda voskresningja. Palo adava o Isus pojavingja pe poviše taro 500 dženenge so sine zaedno ko jekh sostanok ki Galileja sar soj spomnimo ko Matej 28:16-20. O Isus isto agjaar najverojatno pojavingja pe ple phraleske, e Jakoveske, kova so porano na verujnela sine kaj o Isus tano o Mesija (Jovan 7:5). Otkeda dikhlja kaj o Isus voskresningja, o Jakov uveringja pe. Interesno kaj, ko 55 berš a.e. keda o Pavle pišingja akava pismo, but džene so dikhle e Isuse palo leskoro voskresenie sine panda dživde, hem sekoj so sumninela pe sine kaj o Isus voskresningja šaj sine lencar te kerel lafi (w20.12 3, pas. 5, 7-8).

Keda isi amen nasvalipe kolestar so našti te sasljova, šaj te ovel amenge pharo te mislina pozitivno. Adaleske valjani te roda pomoš taro Jehova. Iako o Jehova na sasljarela amen čudoja, ov utešinela amen hem dela amen sila so valjani amenge te šaj te izdržina (Ps. 94:19). Na primer, šaj te pottikninel jekhe phrale ili phenja te pomožinel amen ko kherutne bukja. Ov šaj te pottikninel amare phralen te molinen pe amencar. Ili, šaj te setinkerel amen ko nesave utešna misle tari Biblija, sar soj amari but šuži nadež bašo sovršeno životo bizo nasvalipe hem dukh ko nevo sveto so ka avel (Rim. 15:4). Ama, šaj te obeshrabrina amen soske našti te propovedina doborom kobor so mangaja. Sepak, but džene arakhle način sar te svedočinen. Jekh phen, i Lorel, 37 berš sine ki mašina dišibaske! Isto agjaar, sine la rako, nekobor operacie hem problemija e kožaja. Oj sepak na čhinavgja te propovedinel. Oj svedočinela sine e sestrenge hem javerenge so avena sine ki late khere hem pomožingja 17 manušenge te zapoznajnen o čačipe tari Biblija! (w20.12 24, pas. 9; 25, pas. 12).

E apostol Pavleske valjangja pomoš. Okolu o 56 berš a.e., nekobor manuša ikalgje le avri taro hrami ko Erusalim hem mangle te mudaren le. Palo jekh dive, keda o Pavle sine ingardo anglo Sudsko sovet, leskere dušmanja skoro ka keren le sine ko kotora (Dela 21:30-32; 22:30; 23:6-10). Ko adava momenti, o Pavle šaj mislingja: „Panda kobor šaj te izdržinav akava mučibe?“ Koj pomožingja e Pavleske? I rat odkeda astargje e Pavle, „o Gospodari“, o Isus, sine uzi leste hem vakergja leske: „Ov hrabro! Soske, sar ko Erusalim so dengjan temelno svedoštvo baši mande, agjaar ka svedočine hem ko Rim“ (Dela 23:11). Akava vetuvanje but ohrabringja e Pavle! O Isus pofalingja e Pavle bašo svedoštvo so dengja ko Erusalim. Hem vetingja leske kaj ka resel bezbedno ko Rim, kote so isto agjaar ka del svedoštvo. Palo akava vetuvanje o Pavle sigurno osetingja pe bezbedno sar jekh čhavo so ikerela ple dadeskoro vas (w20.11 12-13, pas. 1, 3-4).

Amari nadež bašo Carstvo tani „sar kotva baši duša“ so pomožinela amenge te ačhova smirime keda isi amen problemija ili sekiracie. Razmislin bašo e Jehovaskere vetuvanja baši idnina kote so nikoj nane te ovel sekirimi bašo ništo (Isa. 65:17). Zamislin tut ko nevo sveto kote so ka ovel mir hem kote so o lošna bukja nane više te postojnen (Mih. 4:4). Ka kere pozorali tli nadež agjaar so ka vakere e javerenge bašo nevo sveto. De tutar sa te propovedine hem te kere učenikija. Ako kerea akava, sa dži ko krajo ka ove celosno sigurno kaj ka ispolninel pe tli nadež (Evr. 6:11). Adaleske so o krajo akale svetoskoro tano paše, ka oven amen poviše problemija so ka keren amen te ova sekirime. Ka šaj te ikljova ko krajo e problemencar hem te ačhova smirime, na amare silaja nego adalea so ka ovel amen doverba ko Jehova. Te sikava amare postapkencar kaj isi amen vera ko e Jehovaskoro vetuvanje: „Ačhoven smirime hem sikaven doverba, adava ka ovel tumari sila!“ (Isa. 30:15; w21.01 7, pas. 17-18).

Primetin kaj ko Isaija 63:9 tani spomnimi panda jekh osobina e Jehovaskiri so kerela te ova popaše lea — i milost (2. Moj. 34:6). Jekh način sar o Jehova sikavela milost tano agjaar so prostinela amare greške (Ps. 51:1). Ki Biblija, i milost značinela nešto poviše nego samo te prostinel pe nekaske so grešingja. Oj tani jekh silno čuvstvo so jekh manuš osetinela le keda dikhela nekas ko phare situacie hem adava terinela le te pomožinel adale manušeske. O Jehova vakerela kaj i silno želba so isi le te pomožinel amenge tani panda pobari taro čuvstvo so isi jekhe daja sprema plo čhavo (Isa. 49:15). Keda siem ko phare situacie, e Jehovaskiri milost pottikninela le te pomožinel amenge (Ps. 37:39; 1. Kor. 10:13). Amen šaj te sikava milost amare phralenge hem phenjenge agjaar so ka prostina lenge hem nane te ikera holi keda ka razočarinen amen (Ef. 4:32). Ama, o glavno način sar sikavaja milost tano agjaar so pomožinaja amare phralenge hem phenjenge keda isi len problemija. Keda keraja agjaar, amen postapinaja sar o Jehova, o najbaro primer bašo mangipe (Ef. 5:1; w21.01 21, pas. 5).

O rom sar poglavari, valjani te ovel uramnoteženo. Ov na valjani te trošinel doborom vreme ki buti so ka našti te grižinel pe ple familijake ko duhovno hem ko emocionalno pogled hem ka našti te sikavel ple familija. O Jehova sikavela amen hem vospitinela amen adaleske so mangela te pomožinel amenge (Evr. 12:7-9). Slično sar o Jehova, o Isus ljubezno sikavela okolen soj tane telo leskoro avtoriteti (Jovan 15:14, 15). Ov dela stroga sovetija, ama isto agjaar tano ljubezno (Mat. 20:24-28). Ov haljola kaj siem nesovršena hem kaj često grešinaja (Mat. 26:41). Jekh familijarno poglavari kova so džala palo e Jehovaskoro hem e Isuseskoro primer na bistrela kaj leskiri romni hem leskere čhave tane nesovršena. Ov na ponašinela pe lencar grubo (Kol. 3:19). Namesto adava, ov primeninela o načelo soj tano pišimo ko Galatite 6:1 agjaar so trudinela pe te sovetinel len ko ljubezno način, hem na bistrela kaj ov da tano nesovršeno. Slično sar o Isus, ov haljola kaj o najšukar način te sikavel pe nekas tano ple primerea (w21.02 6-7, pas. 16-18).

Preku i otkupnina o Jehova platingja bašo životo sekole jekheskoro ko sobranie (Marko 10:45; Dela 20:28; 1. Kor. 15:21, 22). Adaleske tano soodvetno so čhivgja e Isuse, kova so dengja plo životo amenge, te ovel poglavari ko sobranie. Sar amaro poglavari, e Isuse isi le avtoriteti te čhivel pravilija so valjani te kerel sekova poedinco, sekoja familija hem celo sobranie. Hem le isi le pravo te isprajnel okolen so na ikerena pe ko adala pravilija (Gal. 6:2). Ama, o Isus na dela samo pravilija. Ov grižinela pe sekole jekheske hem mangela le (Ef. 5:29). O phenja sikavena kaj poštujnena e Hristose agjaar so džana palo vodstvo so dena le o murša kola soj postavime te grižinen pe baši lende. O phralja sikavena kaj haljovena o poglavarstvo adalea so poštujnena e phenjen. Ako sarine ko sobranie haljovena hem poštujnena o načelo bašo poglavarstvo, tegani ko sobranie ka ovel mir. A soj najvažno, ka falina amare nebesno dade, e Jehova (w21.02 18-19, pas. 14-17).

Keda garavela pe sine taro Saul ki filistejsko phuv, o David hem leskere manuša mukle pumare familien hem gele te borinen pe. Džikote o murša na sine adathe, nesave dušmanja silaja napadingje lengere khera hem zarobingje lengere familien. Adaleske so sine iskusno vojniko, o David šaj sine lokheste te mislinel peske kaj ov šaj te kerel jekh šukar plani te šaj te spasinel len. Namesto adava, o David rodingja vodstvo taro Jehova. O David pučlja e Jehova: „Dali te džav palo akala čora?“ O Jehova vakergja e Davideske te džal hem uveringja le kaj ka spasinel e zarobenikon (1. Sam. 30:7-10). So šaj te sikljove taro akava nastan? Rode sovet angleder te ane nesave odluke. Ternalen, keren lafi tumare roditelencar. Isto agjaar, šaj te dobine šukar sovet keda kerea lafi e iskusna starešinencar. Isto sar o Jehova, tute da šaj te ovel tut doverba ko akala imenujme phralja. O Jehova dikhela len sar „poklon“ ko sobranie (Ef. 4:8). Tu šaj te ane šukar odluke agjaar so ka ovel tut sar lengiri vera hem ka šune o mudra predlogija so dena tut (w21.03 4-5, pas. 10-11).

O Isus vakergja kaj ako na primeninaja adava so sikljovaja, tegani ka ova sar jekh manuš kova so gradinela plo kher ki pošik. Ov kerela but buti, ama džabe trudinela pe, soske keda ka avel baro bršim hem poplava, leskoro kher ka ovel rušimo (Mat. 7:24-27). Slično agjaar, ako na primeninaja adava so sikljovaja, tegani džabe ka trudina amen. Keda isi amen problemija ili siem progonime amari vera nane te ovel doborom zorali. Ama keda proučinaja hem primeninaja adava so sikljovaja šaj te ana pošukar odluke, te ovel amen poviše mir hem te razvina pozorali vera (Isa. 48:17, 18). Te šaj te ačhova verna e Jehovaske keda isi amen problemija, amen valjani ponadari da te molina amen leske hem redovno te proučina leskoro Lafi. Isto agjaar, mora sekogaš te ovel amen ki godi kaj i najvažno buti tani te ana falba e Jehovaske. Šaj te ova sigurna kaj o Jehova nikogaš nane te mukhel amen hem kaj ništo našti te odvojnel amen taro leskoro mangipe (Evr. 13:5, 6; w21.03 15, pas. 6; 18, pas. 20).