Juni

Mora te sikava kaj iskreno grižinaja amen okolenge kasaja so proučinaja. Valjani te dikha ki lende sar amare idna phralja hem phenja. Sigurno nane lenge lokho te otkažinen pe taro amala so isi len ko sveto hem te keren sa o potrebna promene te šaj te služinen e Jehovaske. Adaleske valjani te pomožina e interesentenge te zapoznajnen e javeren ko sobranie, kola so ka pomožinen lenge te oven popaše e Jehovaja. Agjaar ka ovel len prilika te družine pe e Jehovaskere narodoja kova so šaj te pomožinel lenge ko duhovno hem ko emocionalno pogled. Mangaja sekova interesenti te haljol kaj siem bahtale soj tano amencar hem kaj tano delo tari amari duhovno familija. Isto agjaar, mangaja te osetinel pe šukar ko amaro hristijansko phralipe ko kova so isi mangipe. Tegani ka ovel leske polokho te čhinavel te družinel pe e manušencar so nane te pomožinen leske te mangel e Jehova (Izr. 13:20). Ako leskere purane amala izbeginena le, ov ka džanel kaj šaj te arakhel peske čačutne amala ki e Jehovaskiri organizacija (Mar. 10:29, 30; 1. Pet. 4:4; w20.10 17, pas. 10-​11).

Mora te ova amala e Isusea ako mangaja te ova paše e Jehovaja. Soske? Te dikha samo duj pričine. Prvo, o Isus vakergja ple učenikonge: „Korkori o Dad mangela tumen soske tumen manglen man“ (Jovan 16:27). Isto agjaar vakergja: „Nikoj našti te avel dži ko Dad, osven preku mande“ (Jovan 14:6). Našti te ova amala e Jehovaja bizo te ova paše amala e Isusea. Adava ka ovel isto sar te probina te khuva ko nesavo kher bizo te koristina o udar. O Isus koristingja jekh slično sporedba keda vakergja kaj ov tano „o udar e bakhrenge“ (Jovan 10:7). Hem dujto, o Isus sovršeno sikavela sine o osobine ple Dadeskere. Ov vakergja ple učenikonge: „Koj dikhlja ma man, dikhlja me Dade da“ (Jovan 14:9). Adaleske, jekh važno način sar šaj te pendžara e Jehova tano agjaar so ka doznajna nešto poviše bašo e Isuseskoro životo. Kobor pošukar pendžaraja e Isuse, doborom poviše ka bajrol amaro mangipe da sprema leste. A agjaar ka bajrol hem amaro mangipe sprema leskoro Dad (w20.04 21, pas. 5-6).

Dali mora te koristine invalidsko količka ili mora te ove pašlo ko kreveti? Dali isi tut problemi tle čangencar ili slabo dikhea? Ako oja, šaj li te prasta okolencar soj tane terne hem saste? Džangjola pe kaj šaj! But pophure hem nasvale phralja hem phenja prastana ko drumo so ingarela ko životo. Ama, našti te keren adava ple silaja. Ola dobinena sila taro Jehova agjaar so šunena o hristijanska sostanokija preku telefoni ili dikhena len preku striming. Osven adava, učestvujnena ki služba agjaar so svedočinena e doktorenge, e medicinsko sestrenge hem ple familijake. Ako našti te kere sa so mangea bašo Jehova, ma obeshrabrin tut hem ma mislin kaj našti te prasta ko drumo so ingarela ko životo. O Jehova mangela tut baši tli vera hem bašo sa adava so kergjan baši leste ko berša so nakhle. Akana valjani tuke leskiri pomoš poviše taro bilo keda angleder, hem ov nane te mukhel tut (Ps. 9:10). Namesto adava, o Jehova ka ovel tuja panda popaše (w20.04 29, pas. 16-​17).

Bašo so šaj te kere lafi nekasaja soj tano religiozno? Trudin tut te arakhe nešto zaedničko. Šaj ov da verujnela kaj postojnela samo jekh Devel, kaj o Isus tano o spasiteli e manušengoro ili kaj živinaja ko vreme kote so isi but lošnipa hem kaj panda hari ka avel o krajo e lošnipaske. Koristin akala zaednička bukja te šaj te vakere leske o čačipe tari Biblija ko način so ka interesinel le. Ma bistre kaj o manuša šaj na verujnena ko sa adava so sikavela lengiri religija. Adaleske, čak te haljove da ki koja religija pripadinela o manuš so kerea lea lafi, trudin tut te doznajne ko so verujnela korkori ov. Jekh phral so služinela sar misioneri primetingja kaj nesave so vakerena kaj verujnena ko trojstvo, ustvari, na verujnena kaj o Dad, o Čhavo hem o sveti duh tane jekh Devel. Ov vakerela: „Adaleske so džanava akava, but mange polokho te arakhav nešto zaedničko e manušea kolea so kerava lafi“. Adaleske, trudin tut te doznajne ko so točno verujnena o manuša. Agjaar ka šaj tu da, isto sar o Pavle, te vakere: „Sarinenge sium sine sa“ (1. Kor. 9:19-22; w20.04 10, pas. 9-​10).

Hem o Daniel hem o Jovan jasno vakergje kaj okola so služinena e Jehovaske hem e Isuseske ka preživinen i bari nevolja. Adaleske šaj te ačhova smirime bizi razlika so ka slučinel pe. O Daniel vakerela kaj ka preživinen okola kaskere anava tane pišime „ko lil“. Sar šaj amaro da anav te ovel adathe pišimo? Mora jasno te sikava kaj isi amen vera ko Isus, e Devleskoro Bakhro (Jovan 1:29). Valjani te da lafi e Jehovaske kaj ka služina leske hem te krstina amen (1. Pet. 3:21). Hem mora te poddržina e Devleskoro Carstvo agjaar so ka pomožina e javerenge te sikljoven bašo Jehova. Akana tano o vreme te bajrara amari doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija koja so verno služinela leske. Akana tano vreme te poddržina e Devleskere Carstvo. Ako keraja adava, ka ova spasime keda o Carstvo ka uništinel e severno hem e južno care (w20.05 16, pas. 18-19).

O Adam hem i Eva džanena sine kaj o Devel vikinela pe Jehova hem džanena sine nesave važna bukja baši leste. Džanena sine kaj ov tano o Stvoriteli, kova so dengja len životo, but šužo than živibaske hem sovršeno bračno partneri (1. Moj. 1:26-28; 2:18). Ama, dali ponadari da koristingje pli sovršeno godi te šaj te razmislinen bašo sa adava so o Jehova kergja lenge? Dali bajrargje plo mangipe hem plo cenenje bašo Jehova? O odgovor ko akala pučiba ulo jasno keda jekh Devleskoro dušmani čhivgja len ko ispit. O Satana koristingja jekhe sape te šaj te kerel lafi e Evaja hem pučlja la: „Čače li o Devel vakergja tumenge kaj na smejnena te han taro sekova kaš ki gradina?“ (1. Moj. 2:16, 17; 3:1). Ko akava pučibe sine jekh opasno hovajbe kova so sine sar jekh garavdo otrov. So ustvari, vakergja o Devel? Ov vakergja kaj šaj te han taro sekova kaš, osven taro jekh (1. Moj. 2:9). O Satana prevrtingja o čačipe agjaar so čhivgja e Eva te mislinel peske kaj o Devel nane darežlivo. Oj šaj počmingja te pučel pe: „Dali o Devel čhinavela amendar nešto šukar?“ (w20.06 3-4, pas. 8-9).

Ponekogaš šaj te slučinel pe nesavo phral ili phen te povredinel amen. O Pavle vakergja kaj ponekogaš ka ovel amen opravdano pričina te osetina amen povredime taro nesavo phral ili phen. Šaj nekoj čak sine nepravedno amencar. Ako na pazinaja, šaj te ova holjame. Keda nekas isi holi ki peste, ko krajo šaj te cidel pe taro e Jehovaskoro narodo. Razmislin bašo adava so slučingja pe jekhe phraleske tari Južno Amerika so vikinela pe Pablo. Nekoj vakergja hovajba baši leste hem krivingja le kaj kergja nešto pogrešno, hem sar posledica taro adava, lele lestar i odgovornost so sine le ko sobranie. Sar vlijajngja akava upri leste? O Pablo vakerela: „Sium sine but holjamo, hem sar so nakhela sine o vreme cidingjum man taro sobranie“. Ili, ako nekoj angleder phaglja e Jehovaskoro zakoni, šaj te mučinel le i sovest hem adaleske te mislinel kaj o Jehova na mangela le više. Čak ako kaingja pe hem sikavgja pe leske milost, šaj mislinela peske kaj nane više doborom šukar te šaj te ovel delo taro e Jehovaskoro narodo. So mislinea bašo phralja hem phenja so arakhljona ko asavke situacie? (w20.06 19, pas. 6-7).

Amen mora te sikljova te pendžara o opasna situacie hem te kera adava soj potrebno te šaj te izbegina len (Evr. 5:14). Na primer, mora mudro te birina amari zabava hem i rekreacija. Ko televiziska emisie hem ko filmija često isi nemoral. Ako dikhaja nešto asavko, adava šaj hari po hari te tiknjarel amaro mangipe sprema o Jehova. Džanaja kaj ov mrzinela o nemoral, hem kaj okola so postapinena nemoralno kerena šteta peske hem e javerenge (Ef. 5:5, 6). Amen da valjani te haljova kobor tane opasna o hovavne informacie so širinena len o otpadnikija, kolencar so mangena te keren te sumnina amen ko amare phralja hem ki e Jehovaskiri organizacija (1. Tim. 4:1, 7; 2. Tim. 2:16). Asavke hovajba šaj te keren poslabo amari vera. Na smejnaja te dozvolina te hovavgjova tari asavki propaganda. Soske? Adaleske so asavke izmislime bukja širinena „manuša so isi len rumime misle hem nane len o čačipe ki peste“. Lengiri cel tani te počminen raspravie hem akošibe (1. Tim. 6:4, 5). Ola mangena te verujna ko bukja so nane točna hem te na ovel amen doverba ko amare phralja (w20.09 29, pas. 13, 15).

O rom hem i romni valjani te postapinen mangipaja jekh jekhea hem te poštujnen pe (Ef. 5:33). I Biblija sikavela kaj valjani te mislina ko adava so šaj te da, a na ko adava so šaj te dobina (Dela 20:35). Koja osobina šaj te pomožinel e bračna parenge te sikaven peske mangipe hem poštovanje? I poniznost. I poniznost pomožingja bute hristijanska bračna parenge te oven pobahtale. Na primer, jekh rom so vikinela pe Stiven vakerela: „Ako sien timi, ka sorabotinen, posebno keda isi problemija. Namesto te misline tuke ’soj tano najšukar mange?‘, ka misline ’soj tano najšukar amenge?‘“ Leskiri romni, i Stefani, mislinela o isto. Oj vakerela: „Nikoj na mangela te živinel protivnikoja. Keda ka avel dži ko nesoglasuvanje, trudinaja amen te dikha so angja dži ko adava. Palo adava molinaja amen, istražinaja hem keraja lafi bašo adava sar te rešina le. Namesto te napadina jekh jekhe, amen napadinaja o problemi“. Hem o rom hem i romni ka oven pobahtale ako na mislinena kaj tane pošukar e javerestar (w20.07 3-4, pas. 5-6).

Na valjani te ovel amen doverba ki amari sila ili ko amare sposobnostija džikote služinaja e Jehovaske. E apostol Pavle sine le baro obrazovanie — ov sine sikavdo taro Gamaliel, jekh taro najpoštujme evrejska vodačija ko prvo veko (Dela 5:34; 22:3). Nesavo vreme e Pavle da sine le nesavo vlijanie ko evrejsko opštestvo (Dela 26:4). Sepak, e Pavle na sine le previše doverba ki peste. O Pavle spremno otkažingja pe taro bukja kola so e javerenge sine previše važna (Fil. 3:8). O Pavle skupo platingja adaleske so ulo e Hristoseskoro sledbeniko. Leskoro narodo mrzinela le sine (Dela 23:12-14). Iako o Pavle sine rimsko gragjani, o Rimjanja margje le hem čhivgje le ko zatvor (Dela 16:19-24, 37). Osven adava, o Pavle sine but svesno bašo ple slabostija hem bašo ple ograničuvanja (Rim. 7:21-25). Ama na mukhlja akala bukja te razočarinen le hem te obeshrabrinen le. Namesto adava, ov vakergja: „Uživinava ko slabostija“. Soske sine le asavko stavi? Adaleske so keda osetinela pe sine slabo, šaj sine jasno te dikhel kaj i sila so isi le nane leskiri, nego „avela taro Devel“ (2. Kor. 4:7; 12:10; w20.07 16, pas. 7-8).

Avdive, čače valjani te koncentririna amen ko propovedibe o šukar haberi baši Carstvo. O Isus prorokujngja kaj palo leskoro meribe leskere sledbenikija ponadari da ka propovedinen hem adava ka keren le ki pobari mera lestar. Keda voskresningja, ov kergja jekh čudo hem pomožingja ple učenikonge te astaren bute mačhen. Palo adava čudo, o Isus istakningja kaj o propovedibe hem te keren pe učenikija tano but považno tari bilo koja buti (Jovan 21:15-17). Kratko angleder te džal ko nebo, vakergja ple učenikonge kaj o propovedibe so ov počmingja le nane te ovel samo ko Izrael, nego ko celo sveto (Dela 1:6-8). Beršencar pokasno, o Isus ki jekh vizija sikavgja e apostoleske, e Jovaneske, so ka ovel ko „e Gospodareskoro dive“. O Jovan dikhlja sar jekh angeli „ingarela o šukar haberi so ka ačhol večno... sekole nacijake, plemeske čhibjake hem narodoske“ (Otk. 1:10; 14:6). Jasno tano kaj avdive o Jehova rodela amen da te učestvujna ko akava propovedibe ki celi Phuv sa džikote adava na završinela (w20.09 9, pas. 5).

Ki e Avraameskiri familija isto agjaar sine but problemija. Leskiri mangli romni, i Sara, našti sine te oven la čhave. Beršencar sine but razočarime bašo adava. Ko krajo, te šaj te ovel len čhave, i Sara dengja ple sluginka e Agara e Avraameske. Ama, keda i Agara ačhili khamni e Ismaelea, počmingja te na poštujnel e Sara. I situacija sine doborom phari so i Sara paldingja la kheraldan (1. Moj. 16:1-6). Konečno i Sara ačhili khamni hem bijangja e Avraameske murš, so vikinela pe sine Isak. O Avraam mangela sine solduje čhaven, hem e Isako hem e Ismaele. Ama adaleske so o Ismael postapinela sine lošno e Isakoja, o Avraam mora sine te vakerel e Agarake hem e Ismaeleske te džan peske (1. Moj. 21:9-14). Palo but berša, o Jehova rodingja e Avraamestar te del žrtva ple čhave e Isako (1. Moj. 22:1, 2; Evr. 11:17-19). Ko solduj slučaija o Avraam mora sine te sikavel kaj o Jehova ko krajo ka grižinel pe e solduje čhavenge (w20.08 4, pas. 9-​10).

Sigurno okola da so ka voskresninen ka oven but bahtale keda ka počminen te keren promene hem keda ka živinen sprema e Devleskere pravedna merilija. Adala so ka keren akala promene ka šaj te živinen večno ki Phuv. Tari javer strana, adala so ka buninen pe protiv o Devel nane te ovel lenge dozvolimo te rušinen o mir so ka ovel ko raj (Isa. 65:20; Jovan 5:28, 29). Keda ka vladinel o Carstvo, sa e Devleskere sluge ka uverinen pe kaj o lafija taro Izreki 10:22 tane točna, a adathe vakerela: „O bereketi taro Jehova kerela e manuše barvalo, hem ko adava bereketi o Devel na dodajnela nisavi dukh“. Adalea so ka pomožinel lenge e Devleskoro sveti duh, ola ka oven barvale ko duhovno pogled, a adava značinela kaj ka oven sa poslična sar o Hristos hem ka resen dži ko sovršenstvo (Jovan 13:15-17; Ef. 4:23). Sekova dive lengoro telo ka ovel sa posilno hem ka oven pošukar manuša. Kobor ka ovel šužo o životo tegani! (Jov 33:25; w20.08 17, pas. 11-​12).

Šukar tano te na bistra kaj amare phralja hem phenja tane korkori taro različna pričine. Na primer, nekoj svesno odlučingja te na khuvel ko brako. Javera hristijanja mangena te khuven ko brako, ama panda na arakhle nekas so odgovorinela lenge. A javerendar mulo lengoro bračno partneri. Bilo sar, na bi ovela sine šukar o javera taro sobranie te pučen len soske nane ko brako ili te nudinen pe te pomožinen lenge te arakhen bračno partneri. Ako na rodena asavki pomoš, sar šaj te osetinen pe ako nudinaja amen te pomožina lenge? (1. Tim. 5:13). Amare phralja hem phenja so nane ko brako ka oven blagodarna ako ceninaja len bašo lengere šukar osobine. Namesto te žalina len adaleske so nane ko brako, valjani te cenina len adaleske soj tane verna e Jehovaske. Agjaar, ola nane te osetinen pe sar te phene vakeraja lenge: „Na valjanea mange“ (1. Kor. 12:21). Namesto adava, ka džanen kaj poštujnaja len hem kaj ceninaja lengoro than ko sobranie (w20.08 29, pas. 10, 14).

Pokasno, o Isus pojavingja pe lično e apostol Pavleske (1. Kor. 15:8). O Pavle (Savle) džala sine ko Damask keda šungja o glaso e Isuseskoro kova so više sine voskresnimo hem dikhlja le ki vizija sar tano ko nebo (Dela 9:3-5). Adava so slučingja pe e Pavleske tano panda jekh dokaz kaj o Isus čače voskresningja (Dela 26:12-15). E Pavleskoro svedoštvo sine posebno značajno soske ov jekh vreme progoninela sine e hristijanen. Otkeda uveringja pe kaj o Isus voskresningja, o Pavle but trudingja pe e javeren da te uverinel ko akava čačipe. Ov trpingja maribe, zatvor hem brodolom džikote propovedinela sine o čačipe kaj o Isus uštilo taro mule hem kaj sine dživdo (1. Kor. 15:9-11; 2. Kor. 11:23-27). O Pavle sine doborom sigurno kaj o Isus voskresningja, so sine spremno te merel adaleske so propovedinela sine bašo adava ko so verujnela. Adava so but hristijanja taro prvo veko sine svedokija kaj o Isus voskresningja sigurno pomožinela amenge da te verujna kaj adava čače ulo. Zarem akava na bajrarela poviše tli vera ko voskresenie? (w20.12 3, pas. 8-10).

Šaj te puča amen: „Dali redovno džava ko sostanokija?“ Ko sostanokija dobinaja sila ponadari da te služina e Jehovaske hem te ohrabrina amen amare phralencar hem phenjencar (Mat. 11:28). Isto agjaar, šaj te puča amen: „Dali redovno proučinava i Biblija? Ako živinea zaedno tle familijaja, dali sekova kurko isi tumen i Familijarno rat? Ako živinea korkori, dali odvojnea tuke vreme lično te proučine? Hem dali dea tutar sa te propovedine hem te sikave e javeren?“ Soske valjani te puča amen akala pučiba? I Biblija vakerela kaj o Jehova ispitinela amare misle hem amaro vilo, adaleske amen da valjani te kera adava (1. Let. 28:9). Ako dikhaja kaj valjani te kera nesave promene ko amare celija, stavija ili razmislibe, valjani te molina e Jehova te pomožinel amenge te kera adala promene. Akana tano o vreme te spremina amen bašo ispitija so ka aven (w20.09 19, pas. 19-​20).

O Isus objasningja so očekujnela pe nekastar so mangela te ovel leskoro učeniko. Ov dengja duj sporedbe. Jekh sine bašo manuš so mangela te kerel kula, a i dujto bašo cari so spreminela pe sine baši vojna. O Isus vakergja kaj adava so mangela te kerel i kula „prvo mora te bešel hem te računinel o trošako te dikhel dali šaj te završinel la“, a o cari „prvo mora te bešel hem te sovetinel pe“ te šaj te dikhel dali leskiri vojska uspešno ka šaj te borinel pe protiv o dušmanja (Luka 14:27-32). O Isus džanlja kaj sekoj so mangela te ovel leskoro učeniko valjani angleder šukar te razmislinel bašo sa soj vklučimo ki adaja odluka. Te šaj te pomožina e interesenteske te kerel adava, valjani te pottiknina le te proučinel amencar i Biblija sekova kurko. But tano važno šukar te spremine tut angleder te proučine e interesentea. Adalea so ka razmisline bašo potrebe e interesenteskere, razmislin angleder sar šaj te objasnine leske o informacie ko ednostavno hem jasno način te šaj polokhe te haljovel len hem te primeninel len (Neem. 8:8; Izr. 15:28a; w20.10 7, pas. 5; 8, pas. 7).

E Isuseskere upatstvija sine jasna. Mora te sikava e manušen adava so ov zapovedingja. Ama, na valjani te bistra jekh važno detali. O Isus na vakergja: „Sikaven len sa so zapovedingjum tumenge“. Namesto adava, ov vakergja: „Sikaven len te ikeren sa so zapovedingjum tumenge“. Te šaj te šuna akava upatstvo, na valjani samo te sikava e interesenten so te keren, nego isto agjaar valjani te sikava len sar te keren adava (Dela 8:31). Te „ikerel pe“ nesavi zapoved značinela te ovel pe poslušno. Keda proučinaja i Biblija e javerencar, amen sikavaja len so rodela amendar o Devel. Ama, mora te kere nešto poviše. Mora te sikava e interesenten sar te primeninen ko plo životo adava so sikljovena (Jovan 14:15; 1. Jov. 2:3). Amare primerea, šaj te sikava e interesenten sar te ikeren o osnovna bibliska merilija ki škola, ki buti hem keda birinena rekreacija. Keda siem e interesentencar, šaj te molina amen e Jehovaske hem te roda lestar te vodinel len ple sveti duhoja (Jovan 16:13; w20.11 2-3, pas. 3-5).

E Isuseskere učenikon sine len problemija. Na primer, na sine len but kopie taro sveta spisija. A isto agjaar na sine len publikacie so objasninena e Devleskoro Lafi, sar so isi amen avdive. Osven adava, o učenikija valjani sine te propovedinen e manušenge so kerena lafi ko različna čhibja. Iako sine len akala problemija, akala revna učenikija kergje adava so dikhjola sine sar nešto so našti te kerel pe — samo okolu 30 beršenge uspejngje te propovedinen o šukar haberi „sa e manušenge telo nebo“ (Kol. 1:6, 23). Ko amaro vreme. O Jehova ponadari da vodinela ple narodo hem dela le sila te kerel leskiri volja. Adava kerela le glavno preku i Biblija, koja so o sveti duh pomožingja te pišinel pe. Ki Biblija čitinaja baši e Isuseskiri služba hem baši zapoved so dengja la ple učenikonge te prodolžinen e propovedibaja so počmingja le ov (Mat. 28:19, 20). O Jehova nane pristrasno. Ov angleder vakergja kaj o šukar haberi ka ovel propovedimo „sekole nacijake, plemeske, čhibjake hem narodoske“ (Otk. 14:6, 7). Ov mangela i poraka bašo Carstvo te šunen la sarine (w20.10 21, pas. 6-8).

O cari o David, mangela sine „e Jehovaskoro zakoni“ (Ps. 1:1-3). O David džanela sine kaj o Jehova spasinela adalen soj ponizna, a protivinela pe e gorda manušenge. Adaleske o David dozvolingja o Devel te meninel leskoro način sar razmislinela. Ov pišingja: „Ka falinav e Jehova, kova so dela man sovetija. Rakjate opomeninena man mle najgaravde čuvstvija“ (Ps. 16:7). Ako siem ponizna, ka mukha e Devleskoro Lafi te ispravinel amaro pogrešno razmisluvanje angleder te kera nešto soj pogrešno. I Biblija ka ovel sar glaso so vakerela amenge: „Adava tano o drumo, džan ki leste!“ I Biblija ka predupredinel amen ako počminaja te kera nešto pogrešno (Isa. 30:21). Ako siem poslušna e Jehovaske, adava ka koristinel amenge ko but načinija (Isa. 48:17). Na primer, nane te ladža keda nekoj ka ispravinel amen. Hem ka ova popaše e Jehovaja adaleske so haljovaja kaj ov grižinela pe amenge sar jekh ljubezno dad (Evr. 12:7; w20.11 20, pas. 6-7).

Asavko razmislibe šaj vlijajngja upro nesave manuša ko Korint, pa čak upro nesave ko hristijansko sobranie (1. Kor. 15:12). Isto agjaar, javera šaj mislinena sine kaj o voskresenie na sine doslovno. Namesto adava, ola mislinena sine kaj okola soj tane grešnikija tane sar te phene „mule“, a okola manuša so ovena hristijanja vakerela pe sine lenge kaj tane „dživde“ adaleske soj tane prostime lengere grevija. Bizi razlika koja tani i pričina, keda nekoj na verujnela ko e Isuseskoro voskresenie tegani leskiri vera tani džabe. Ako o Devel na voskresningja e Isuse, nane sine te važinel i otkupnina hem nane sine te oven prostime o grevija. Adaleske, adala so na verujnena sine ko voskresenie na sine len čačutni nadež (1. Kor. 15:13-19; Evr. 9:12, 14). O apostol Pavle lično džanlja kaj „o Hristos voskresningja taro mule“. Akava voskresenie sine pošukar taro voskresenija so sine poangle, adaleske so adala manuša so sine voskresnime, palem mule. O Pavle vakergja kaj o Isus sine „o prvo taro adala so mule“. Ov sine o prvo so voskresningja sar duhovno suštestvo hem sine o prvo manuš so voskresningja te džal ko nebo (1. Kor. 15:20; Dela 26:23; 1. Pet. 3:18, 22; w20.12 5, pas. 11-12).

Ko prvo veko o vodečko telo ko Erusalim sine ko jekhipe hem zaedno sorabotinena sine te šaj te ovel redo hem mir maškar e Devleskere sluge (Dela 2:42). Na primer, ko 49 berš a.e., but hristijanja sine len različno mislenje bašo adava dali sekoj so služinela e Jehovaske mora te ovel obrežimo. Adaleske o vodečko telo vodimo taro sveti duh diskutiringja bašo akava pučibe. Ako ko sobranie ačhola sine različno mislenje baši akaja buti, adava ka vlijajnel sine negativno ko propovedibe. Iako ola sine Evreija, o apostolija hem o starešine na dozvolingje upri lende te vlijajnen o evrejska tradicie hem okola so uporno sikavena e manušen bašo akala tradicie. Namesto adava, rodingje vodstvo taro e Devleskoro Lafi hem taro sveti duh te šaj te anen ispravno odluka (Dela 15:1, 2, 5-20, 28). Savo sine o rezultati? O Jehova dengja bereketi ki lengiri odluka, sine len mir hem jekhipe ko sobranie hem ponadari da propovedinena sine o šukar haberi (Dela 15:30, 31; 16:5). Avdive da e Jehovaskiri organizacija kerela sa so šaj te ovel redo hem mir maškar e Devleskoro narodo (w20.10 22-​23, pas. 11-​12).

Isi but pričine soske šaj nane amen nesave teokratska zadače so mangaja len ki e Jehovaskiri organizacija. Na primer, šaj siem but phure, isi amen problemija sastipaja ili taro javera okolnostija. Ako siem ki asavki situacija šaj but te sikljova taro cari o David. Ov but manglja te kerel e Devleske hrami, ama o Jehova vakergja leske kaj nekoj javer ka kerel adava. O David celo vilea poddržingja adale kaske so sine dendi i zadača agjaar so dengja but zlato hem srebro bašo hrami. Kobor šužo primer mukhlja amenge o David! (2. Sam. 7:12, 13; 1. Let. 29:3-5). O Alen, jekh phral tari Francija, čhinavgja te služinel sar starešina adaleske so sine le problemija sastipaja, čak našti sine te kerel nesave tikne bukja ko kher. Ov pišinela: „Ko početok, osetinava man sine kaj na vredinava hem sium sine but razočarimo. Ama, sar so nakhela sine o vreme haliljum kobor tano važno te prifatinav mli situacija, hem bahtalo sium so šaj ki asavki da situacija te služinav e Jehovaske. Isto sar o Gedeon hem leskere 300 manuša kola so sine but umorna, ponadari da ka borinav man!“ (Sud. 8:4; w20.12 25, pas. 14-15).

Keda pišingja o izveštaj bašo e Isuseskoro životo, o apostol Jovan koristingja o lafija „mangipe“ hem „manglo“ poviše taro javera trin evangelija zaedno. O bibliska lila so pišingja len ov sikavena amen kaj sa so keraja mora te ovel motivirimo taro mangipe (1. Jov. 4:10, 11). Ama, e Jovaneske valjani sine vreme te sikljol akava. Keda o Jovan sine terno, ov na sikavgja sekogaš mangipe. Na primer, ki jekh prilika, o Isus hem leskere učenikija džana sine ko Erusalim preku Samarija. O manuša taro jekh gav ki Samarija na mangle te sikaven lenge gostoprimstvo. O Jovan manglja te hulel jag taro nebo hem te uništinel sa e manušen taro adava gav (Luka 9:52-56). Ki javer prilika, o Jovan hem leskoro phral o Jakov rodingje lengiri daj te pučel e Isuse te del len važna thana ko Carstvo. Keda o javera apostolija šungje so kergje o Jakov hem o Jovan, ola sine but holjame! (Mat. 20:20, 21, 24). Ama, iako o Jovan kergja sa akala greške, o Isus mangela le sine (Jovan 21:7; w21.01 8-9, pas. 3-4).

O Jehova anela odluke soj tane bašo e javerengoro šukaripe. Na primer, ov odlučingja te stvorinel o životo, na baši pli korist nego ov manglja amen te uživina ko životo. Nikoj našti sine silaja te čhivel le te del ple čhave te merel bašo amare grevija. Ov spremno kergja adava adaleske so mangela te pomožinel amen. Isto agjaar, o Isus da angja odluke kola so pomožingje e javerenge. Na primer, keda sine but umorno ov sikavgja bute manušen namesto te odmorinel pe (Mar. 6:31-34). Jekh šukar familijarno poglavari džanela kaj jekh taro najphare bukja tano te anel mudra odluke baši pli familija, hem adaja odgovornost tani but važno leske. Ov izbeginela te anel odluke kola so samo leske svidžinena pe hem soj tane sprema leskere čuvstvija. Namesto adava, ov dozvolinela o Jehova te sikavel le te anel šukar odluke (Izr. 2:6, 7). Ko asavko način, ov ka pomožinel e javerenge, a na peske (Fil. 2:4). Ako jekh rom trudinela pe te džal palo e Jehovaskoro hem e Isuseskoro primer, ov ka ovel šukar poglavari (w21.02 7, pas. 19-21).

Keda sine terno, o cari o Asa sine ponizno hem hrabro. Na primer, keda ulo cari palo plo dad o Avija, o Asa počmingja te cidel o idolija tari adaja phuv. Ov isto agjaar vakergja o narodo tari Juda te roden e Jehova hem te ikeren leskoro zakoni hem leskere zapovedija (2. Let. 14:1-7). Keda o Zara tari Etiopija hem leskere jekh milioni vojnikija napadingje i Juda, o Asa postapingja mudro adalea so rodingja o Jehova te pomožinel leske. Ov vakergja e Jehovaske: „Jehova, tu šaj te pomožine hem e silno narodoske hem okole narodoske soj slabo. Pomožin amen, Jehova, amaro Devel, soske isi amen doverba ki tute“. Akala šuže lafija sikavena kaj e Asa sine le bari vera kaj o Jehova šaj te spasinel ple narodo. E Asa sine le doverba ko plo nebesno Dad hem „o Jehova pobedingja e Etiopjanen“ (2. Let. 14:8-12). But sine strašno keda i vojska taro jekh milioni vojnikija ale te borinen pe protiv leste, ama adaleske so sine le doverba ko Jehova o Asa sine uspešno (w21.03 5, pas. 12-13).

I Biblija vakerela amenge bašo nesovršena manuša so sikavgje mangipe taro vilo. Te dikha e Jonataneskoro hem e Davideskoro primer. I Biblija vakerela: „O Jonatan hem o David ule but paše amala, hem o Jonatan počmingja te mangel le sar korkori peste“ (1. Sam. 18:1). O Jehova biringja e Davide te ovel cari palo Saul. Palo adava, o Saul ulo but ljubomorno e Davideske hem manglja te mudarel le. Ama, e Sauleskoro čhavo, o Jonatan, na poddržingja ple dade keda ov manglja te mudarel e Davide. O Jonatan hem o David dengje peske lafi kaj ka ačhoven amala hem kaj sekogaš ka poddržinen jekh jekhe (1. Sam. 20:42). O mangipe so sikavgje peske o Jonatan hem o David sine doborom baro so ništo našti sine te ruminel lengoro amalipe. Na primer, o Jonatan sine okolu 30 berš pophuro taro David. O Jonatan šaj sine te mislinel kaj našti te ovel doborom paše amal nekasaja soj tano but poterno lestar hem so isi le pohari iskustvo ko životo. Ama ov na razmislingja agjaar. Le sine le baro poštovanje sprema o David (w21.01 21-22, pas. 6-7).

O Isus vetingja ple učenikonge kaj ka oven čače bahtale. Ov isto agjaar, predupredingja len kaj ka oven len nevolje (Mat. 10:22, 23; Luka 6:20-23). Amen siem bahtale so siem e Isuseskere učenikija. Ama, sar osetinaja amen keda amari familija protivinela pe amenge, keda o vlastija progoninena amen ili keda o kolege hem o součenikija terinena amen te kera nešto soj pogrešno? Keda razmislinaja bašo akala bukja, adava šaj te kerel te osetina amen sekirime. Obično o manuša ko progonstvo na dikhena sar pričina te oven bahtale. Ama, e Devleskoro Lafi vakerela amenge te kera baš adava. Na primer, o Jakov pišingja kaj namesto te ova but sekirime, amen valjani te ova bahtale keda isi amen iskušenija (Jak. 1:2, 12). A o Isus vakergja kaj valjani te ova bahtale čak ako siem progonime (Mat. 5:11). O Jehova vodingja ple sveti duhoja e Jakove te pišinel nesave praktična sovetija kola so valjani sine te pomožinel adale hristijanenge te ačhoven bahtale čak keda isi len nevolje (w21.02 26, pas. 1-2; 27, pas. 5).

Ko e Timoteeskoro vreme, nesave hristijanja čhinavgje te ceninen i prednost te oven e Devleskere sorabotnikija. Nesave lendar sine o Dimas, o Figel, o Ermogen, o Imenej, o Aleksandar hem o Filet (1. Tim. 1:19, 20; 2. Tim. 1:​15; 2:16-18; 4:​10). Izgleda sa akala manuša ko početok mangena sine e Jehova, ama čhinavgje te ceninen o skapocena bukja so sine lenge dende. Sar o Satana trudinela pe te čhivel amen te otkažina amen taro barvalipe so dengja le amenge o Jehova? Te dikha nesave taktike so ov koristinela len. O Satana koristinela i zabava hem o mediumija te šaj te mislina hem te ponašina amen agjaar so hari po hari ka čhinava te manga e Jehova hem te na šuna leskere zakonija. Osven adava, ov koristinela o pritisok tari okolina hem o progonstvo te šaj te daravel amen hem te terinel amen te čhinava te propovedina. Isto agjaar, trudinela pe te hovavel amen te šuna o „hovavno pendžaribe“ kova so širinena le o otpadnikija te šaj te otkažina amen taro čačipe. Ako na pazinaja, šaj hari po hari te cida amen taro Jehova (1. Tim. 6:21; w20.09 27, pas. 6-8).

Dali nesavo amal ili nekoj tari tli familija povredingja tut? Ako tano agjaar, nešto so ka pomožinel tuke tano te proučine o izveštaj bašo e Davideskoro čhavo, o Avesalom (2. Sam. 15:5-14, 31; 18:6-14). Angleder te čitine o izveštaj, vaker e Jehovaske sar osetinea tut adaleske so nekoj ponašingja pe tuja lošno (Ps. 6:6-8). Akana, zamislin tuke sar osetingja pe o David keda sa akava slučingja pe leske. Ov mangela sine e Avesalome hem sine le doverba ko Ahitofel. Ama solduj džene so sine lea paše, izneveringje le. Ola but povredingje le hem čak mangle te mudaren le. O David šaj sine te našavel pli doverba ko ple javera amala mislindor kaj ola da pridružingje pe e Avesalomeske. Ov šaj sine te mislinel samo peske, hem te probinel korkori te našel tari phuv. Ili, šaj sine te otkažinel pe hem te ovel but razočarimo. Namesto adava, ov molingja pe e Jehovaske te pomožinel leske. Isto agjaar, ov rodingja pomoš taro ple amala, hem sigate kergja adava so odlučingja te kerel. Le sine le ponadari da doverba ko Jehova hem ko ple amala (w21.03 15, pas. 7-8; 17, pas. 10-​11).