Avgust

Samo okola soj tane paše amala e Isusea ka ovel len korist tari leskiri otkupno žrtva. O Isus vakergja kaj ka „del plo životo ple amalenge“ (Jovan 15:13). O verna sluge e Devleskere kola so živingje angleder ov te avel ki Phuv ka valjani te sikljoven baši leste hem te zamangen le. Keda ka voskresninen, čak o pravedna sluge e Jehovaskere ka mora te oven amala e Isusea te šaj te dobinen večno životo (Jovan 17:3; Dela 24:15; Evr. 11:8-12, 24-26, 31). Amen siem bahtale so šaj te sorabotina e Isusea keda propovedinaja o šukar haberi bašo Carstvo hem keda sikavaja e manušen. Ov kerela sine adava džikote sine ki Phuv. A otkeda irangja pe ko nebo, sar poglavari e sobranieskoro, o Isus ponadari da vodinela o propovedibe hem o sikajbe. Ov dikhela hem ceninela tlo trudo so dea te šaj te pomožine kobor so šaj poviše manušenge te pendžaren le hem leskere Dade. Ustvari, bizi lengiri pomoš, amen našti te kera akaja aktivnost (Jovan 15:4; w20.04 22, pas. 7-8).

Ko početok, e anavencar severno hem južno cari mislinela pe sine ko politička sile kola so vladinena sine ko teritorie soj severno hem južno taro Izrael (Dan. 10:14). Dži ki Pedesetnica 33 berš a.e., i nacija Izrael sine e Devleskoro narodo. Ama, ottegani o Jehova jasno sikavgja kaj leskoro narodo tane e Isuseskere verna učenikija. Adaleske, pobaro delo taro proroštvo soj pišimo ko 11 poglavje taro lil Daniel, na mislinela pe ki izraelsko nacija nego ko e Hristoseskere sledbenikija (Dela 2:1-4; Rim. 9:6-8; Gal. 6:15, 16). Različna vladetelija ili carstvija sine o severno hem o južno cari ko različna periodija. Sepak, sa adale vladetelen sine len nešto zaedničko. Prvo, sine len silno vlijanie upro e Devleskere sluge. Javere lafencar, ili vladinena sine ko teritorie kote so sine but Devleskere sluge ili progoninena sine e Devleskere narodo. Dujto, adalea sar ponašinena pe sine e Devleskere narodoja sikavgje kaj mrzinena e čačutne Devle, e Jehova. Hem trito, solduj carija borinena pe sine maškar peste baši vlast (w20.05 3, pas. 3-4).

O Jehova ovela sa soj potrebno te šaj te kerel pli namera. Osven adava, o Jehova šaj te pomožinel ple nesovršena slugenge te oven sa soj potrebno te šaj te služinen leske hem te keren leskiri namera (Isa. 64:8). Agjaar, o Jehova ispolninela pli volja. Ništo našti te čhinavel le te kerel adava so mangela (Isa. 46:10, 11). Šaj te bajrara amaro cenenje sprema amaro nebesno Dad agjaar so ka razmislina bašo sa adava so ov kergja hem bašo adava so pomožinela amen te kera. Na primer, keda razmislinaja bašo bukja so stvoringja, tegani sikavaja pobaro poštovanje sprema o Jehova (Ps. 8:3, 4). A keda razmislinaja sar ov pomožinela amen te ova sa soj potrebno te šaj te kera leskiri volja, tegani panda poviše poštujnaja le. O anav Jehova čače tano dostojno hor te poštujnel pe! Ko adava anav tani vklučimi celi ličnost amare Dadeskiri, sa adava so kergja dži akana, hem sa adava so ka kerel ki idnina (Ps. 89:7, 8 w20.06 9-10, pas. 6-7).

O kislorod tano gasi kova so valjanela e manušenge hem e životnenge te šaj te ačhoven dživde. Proceninela pe kaj, jekhe beršeske, o dživde suštestvija dišinena šel milijarde tonija kislorod, a izdišinena jaglerod dioksid bašo kova so mislinela pe kaj nane korisno gasi. Sepak nikogaš na trošinela pe celo kislorod hem i atmosfera nikogaš na phergjola previše jaglerod dioksid. Soske? Adaleske so o Jehova stvoringja javera organizmija — taro najbare kašta dži ko najsitna alge — kola so koristinena o jaglerod dioksid hem mukhena kislorod ki atmosfera. Adaleske so akava ciklus proizvedinela o kislorod so dišinaja le, šaj te složina amen e lafencar taro avdisutno stiho. So ka pomožinel amenge panda poviše te cenina amari but šuži planeta hem sa o šuže bukja ki late? (Ps. 115:16). Jekh način tano agjaar so hor ka razmislina bašo sa adava so stvoringja o Jehova. Adava ka pottikninel amen sekova dive te blagodarina leske bašo šukar bukja so dela amen. Isto agjaar, sikavaja kaj siem blagodarna baši Phuv sar poklon taro Devel adalea so daja sa amendar te ovel so šaj počisto o than kote so živinaja (w20.05 22, pas. 5, 7).

O Jehova iklilo ko krajo e Satanaskere pobunaja agjaar so postapingja mudro, strplivo hem pravedno. Osven adava, sikavgja kaj tano Semokjno ko but načinija. Hem, najvažno taro sa, nikogaš na čhinavgja te sikavel mangipe (1. Jov. 4:8). O Jehova ponadari da kerela sa te šaj te slavinel plo sveto anav. O Satana ponadari da kaljarela e Devleskoro anav. Ov čhivela e manušen te sumninen pe dali o Devel tano mokjno, pravedno hem mudro, hem dali mangela len. Na primer, o Satana probinela te ubedinel e manušen kaj o Jehova nane o Stvoriteli. A ako nesave verujnena kaj o Devel postojnela, o Satana probinela te čhivel len te mislinen kaj nane pravedno hem kaj čhivela amenge merilija kolencar so ograničinela amen. Čak širinela hovajba kaj o Jehova nane milostivo hem kaj tano surovo Devel kova so tharela e manušen ko pekol. Keda nekoj ka verujnel ko asavke strašna hovajba, but polokhe ka otfrlinel e Jehovaskoro pravedno vladibe. Sa džikote na ovela uništimo, o Satana ponadari da ka probinel te čhivel tute da te irane leske dumo. Ka uspejnel li ko adava? (w20.06 5, pas. 13-15).

Ko but sobranija isi phralja hem phenja kola so but trudinena pe te sikljon nevi čhib. Šaj lenge pharo te vakeren adava so mislinena. Ama ako na mislinaja samo ko adava sar kerena lafi ki adaja nevi čhib, ka dikha kaj ola mangena e Jehova hem mangena te služinen leske. Ako dikhaja akala šuže osobine ki lende, but ka cenina len hem ka poštujna len. Nane te vakera: „Na valjanea mange“, samo adaleske so na kerena šukar lafi ki amari čhib (1. Kor. 12:21). But siem blagodarna e Jehovaske so sekaske amendar dengja čest te ovel amen than ko leskoro sobranie. Bizi razlika dali siem murš ili džuvli, ko brako ili na, terne ili phure ili keraja šukar lafi ki jekh čhib ili na, siem skapocena e Jehovaske hem jekh jekheske (Rim. 12:4, 5; Kol. 3:10). Sekogaš te roda načinija te cenina amaro than hem o than so isi e javeren ko e Jehovaskoro sobranie (w20.08 31, pas. 20-​22).

O apostol Pavle na vazdingja ple vasta taro manuša so živinena sine ki Atina, iako ki lengiri diz sine but idolija, nemoral hem paganska filozofie. Osven adava na obeshrabringja pe iako navredinena le sine. Ama, čak ov ulo hristijani iako angleder sine huliteli, progoninela sine e Devleskere narodo hem sine drsko manuš (1. Tim. 1:13). Isto sar so sine e Isuse doverba kaj o Pavle šaj te ovel leskoro učeniko, isto agjaar e Pavle da sine le doverba ko manuša tari Atina kaj šaj te oven e Hristoseskere učenikija. Hem čače sine ko pravo — nesave lendar ule hristijanja (Dela 9:13-15). Ko prvo veko, manuša taro različno poteklo ule e Isuseskere učenikija. Ko plo pismo dži ko hristijanja taro Korint, o Pavle vakergja kaj nesave phralja taro adava sobranie angleder kerena sine lošna bukja hem živinena sine but nemoralno životo. Ov pišingja lenge: „Asavke sine nesave tumendar, ama akana ulen čista“ (1. Kor. 6:9-11). Dali tu da ka dikhe sine ko adala manuša sar nekoj so šaj te meninen pe hem te oven e Hristoseskere učenikija? (w20.04 12, pas. 15-​16).

O starešine na valjani odma te sudinen okolenge so šaj počmingje te pučen pe dali vredinela te služinen e Jehovaske. Namesto te osudinen len, o starešine mora te probinen te haljoven soske adala phralja hem phenja kerena agjaar lafi ili ponašinena pe ko asavko način. Samo tegani ka šaj te den len o ohrabruvanje so valjanela lenge tari Biblija. O proroko o Ilija našlja tari carica i Jezavela (1. Car. 19:1-3). Ov mislinela sine kaj sa so kerela tano džabe hem čak manglja te merel (1. Car. 19:10). Namesto te osudinel le, o Jehova uveringja le kaj nane korkori, kaj šaj te ovel le doverba ki e Devleskiri sila hem kaj adžikerela le panda but buti. O Devel sočuvstvitelno šungja e Ilija džikote ov vakerela leske sine so mučinela le, a palo adava dengja le neve zadače (1. Car. 19:11-16, 18). So šaj te sikljova taro akava? Sarine amen, a posebno o starešine, valjani te ova sočuvstvitelna jekh jekhea. Bizi razlika dali nekoj kerela lafi tari holi ili mislinela kaj na zaslužinela e Jehovaskiri milost, o starešine valjani te šunen le keda ka vakerel lenge so mučinela le. A palo adava ka trudinen pe te uverinen le kaj o Jehova čače mangela le hem ceninela le (w20.06 21-22, pas. 13-​14).

O Jehova mangela te nakhava vreme e amalencar hem e familijaja, hem te uživina ko asavko družibe (Ps. 133:1). E Isuse sine le šukar amala (Jovan 15:15). I Biblija vakerela kaj tano važno te ovel amen čačutne amala (Izr. 18:24). Osven adava, oj vakerela kaj nane šukar te cida amen e javerendar (Izr. 18:1). But džene mislinena kaj preku o socijalna mreže šaj te oven len but amala hem te na osetinen pe korkori. Sepak, mora te pazina sar koristinaja len. O istražuvanja sikavena kaj o manuša so trošinena but vreme te dikhen slike hem komentarija kola so o javera čhivena len ko socijalna mreže, ko krajo šaj ustvari te osetinen pe korkori hem razočarime. Soske? Jekh pričina šaj te ovel adava so ko socijalna mreže o manuša najčesto čhivena slike samo taro ple najšukar momentija ko životo. Na primer, čhivena birime slike pestar, ple amalendar hem taro interesna thana kolende so sine. Keda nekoj dikhela adala slike, šaj te mislinel peske kaj leskoro životo nane interesno, pa čak kaj tano but dosadno (w20.07 5-6, pas. 12-13).

Ki Stražarsko kula taro 1 oktomvri 1988 berš pišinela: „O starešine valjani te oven svesna kaj o Hristos, preku o sveti duh, šaj te pomožinel bilo kole phraleske taro starešinstvo te setinel pe ko nesavo biblisko načelo so ka pomožinel lenge te arakhen rešenie baši nesavi situacija ili te anen važno odluka (Dela 15:7-15). O sveti duh pomožinela sa e starešinenge taro sobranie, a na samo jekheske“. O starešina so poštujnela e javere starešinen na mangela sekogaš prvo te vakerel plo mislenje keda isi len sostanok. Na kerela celo vreme lafi hem na mislinela kaj sekogaš ov tano ko pravo. Namesto adava, ponizno hem skromno vakerela plo mislenje. Ov šukar šunela keda o javera kerena lafi. Soj panda považno, ov sekogaš trudinela pe te kerel lafi bašo bibliska načelija hem te ikerel pe ko upatstvija taro „verno hem razborito robo“ (Mat. 24:45-47). Ako ko pumare diskusie o starešine sikavena mangipe hem poštujnena pe jekh jekhea, o Devel ka del len plo sveti duh hem ka vodinel len te anen ispravna odluke (Jak. 3:17, 18; w20.08 27, pas. 5-6).

E Pavleskere dušmanja sine but pomokjna lestar. O Pavle but puti sine mardo hem čhivdo ko zatvor. Osven adava, okola so valjani sine te oven leske amala ponašinena pe sine lea lošno. Nesave taro sobranie čak protivingje pe leske (2. Kor. 12:11; Fil. 3:18). Ama, o Pavle uspejngja te pobedinel sarinen so sine protiv leste. Sar? Ov ponadari da propovedinela sine, iako protivinena pe sine leske. Ačhilo verno ple phralenge hem phenjenge čak keda ola da razočarinena le sine. A soj najvažno taro sa, ov ačhilo verno e Devleske dži ko krajo taro plo životo (2. Tim. 4:8). Uspejngja te nakhavel sa akala pharipa adaleske so sine le doverba ko Jehova, a na ki pli sila hem sposobnostija. Dali tu da mora te soočine tut vredžibaja hem protivibaja? Tli cel tani te pobedine o lošnipa agjaar so ka trudine tut te pomožine e manušenge te sikljoven bašo Jehova hem baši Biblija. Ki adaja cel šaj te uspejne ako odgovorinea ko lengere pučiba agjaar so ka koristine i Biblija, ako sian ljubezno hem sikavea poštovanje sprema okola so ponašinena pe lošno tuja, hem ako kerea šukaripe sarinenge, čak hem tle dušmanenge (Mat. 5:44; 1. Pet. 3:15-17; w20.07 17-18, pas. 14-15).

Šaj li čače te vakera kaj o Jehova tano ponizno? Oja, šaj, isto sar o David so vakergja ko avdisutno stiho (Ps. 18:35). Keda o David pišingja akala lafija, ov šaj mislingja ko dive keda o proroko o Samoil alo ko leskere dadeskoro kher te pomazinel e sledno care taro Izrael. Iako e Davide sine le efta pophure phralja, o Jehova biringja baš leste te ovel cari namesto o Saul (1. Sam. 16:1, 10-13). O David sigurno bi soglasinela pe sine e lafencar taro jekh javer psalmisti kova so vakergja bašo Jehova: „Ov teljola te šaj te dikhel o nebo hem i phuv, taro pravo vazdela e čorole. Ov vazdela e čorole... te šaj te bešel vodačencar“ (Ps. 113:6-8). O Jehova sikavela kaj tano ponizno adalea sar postapinela ple slugencar soj tane nesovršena. Osven so prifatinela amen sar ple sluge, ov dikhela amen sar ple amala (Ps. 25:14). Te šaj te ova leskere amala, o Jehova kergja o prvo čekori adalea so dengja ple Čhave sar žrtva bašo amare grevija. Adalea čače sikavgja kaj isi le bari milost hem kaj tano sočuvstvitelno amencar! (w20.08 8, pas. 1-3).

O Jehova više odlučingja keda točno ka anel krajo akale purane svetoske (Mat. 24:36). Ov nane te ovel nestrplivo hem te anel o krajo angleder adava vreme. Iako isi le bari želba te voskresninel e mulen, ov tano strplivo (Jov 14:14, 15). Ov adžikerela te avel o čačutno vreme te kerel adava (Jovan 5:28). Isi amen but pričine te cenina e Jehovaskiri strplivost. Razmislin bašo akava: Adaleske so o Jehova tano strplivo, bute manušen — kote so siem vklučime amen da — sine len vreme te kainen pe. O Jehova mangela te del prilika so šaj poviše manušenge te živinen večno. Adaleske, te sikava kaj ceninaja e Jehovaskiri strplivost. Sar? Agjaar so ka da amendar sa te arakha okolen „so ispravno dikhena ko večno životo“, hem te pomožina lenge te mangen e Jehova hem te služinen leske (Dela 13:48). Tegani len da ka ovel len korist tari e Jehovaskiri strplivost, isto sar so isi amen (w20.08 18, pas. 17).

Adava so sikljola le o interesenti džikote proučinela i Biblija na valjani te ačhol leske samo ki godi, nego valjani te khuvel leske ko vilo. Soske? Amaro vilo, kote soj vklučime amare želbe, emocie hem čuvstvija, pottikninela amen te kera nešto. O Isus sikavela sine ko logično način hem adaleske o manuša mangena sine te sikljoven lestar. Ama, ola džana sine pali leste adaleske so leskere pouke resena sine dži ko lengoro vilo (Luka 24:15, 27, 32). E interesenteske, o Jehova valjani te ovel realno ličnost, nekasaja so šaj te ovel paše hem te dikhel le sar plo Dad, Devel hem amal (Ps. 25:5). Džikote proučinea lea i Biblija, istaknin kobor šuže osobine isi e Devle (2. Moj. 34:5, 6; 1. Pet. 5:6, 7). Trudin tut te kere akava bizi razlika koja tema proučinena. Pomožin leske te haljovel kobor baro mangipe, šukaripe hem sočuvstvo sikavela o Jehova. O Isus vakergja kaj „i najbari hem i prvo zapoved“ tani: „Mang e Jehova, tle Devle“ (Mat. 22:37, 38). De tutar sa te pomožine e interesenteske te mangel e Jehova taro vilo (w20.10 10, pas. 12).

O Isus poštujnela sine sa e džuvlen (Jovan 4:27). O Isus sikavgja kaj posebno poštujnela e džuvlen kola so kerena sine i volja leskere Dadeskiri. Ki lende dikhela sine sar ple phenja, kola so zaedno e muršencar sine delo tari leskiri duhovno familija (Mat. 12:50). O Isus isto agjaar sine lenge čače amal. Na primer, ov sine amal e Marijaja hem e Martaja, kola so izgleda na sine ko brako (Luka 10:38-42). Ple lafencar hem postapkencar, o Isus sigurno kergja te osetinen pe šukar. Na primer, i Marija osetinela pe sine slobodno te bešel uzo leskere pre sar so kerena sine o učenikija. A i Marta, koja so holjangja e Marijake adaleske so na pomožinela sine lake, osetinela pe sine slobodno te vakerel e Isuseske so mislinela bašo adava. Ki adaja prilika, ov pomožingja soldujenge te sikljon važna pouke. Isto agjaar, o Isus sikavgja kaj grižinela pe lenge hem lengere phraleske, e Lazareske, adalea so džala sine ki lende ko gosti ko javera da prilike (Jovan 12:1-3). Adaleske, keda o Lazar sine but nasvalo, i Marta hem i Marija džanle kaj šaj te roden o Isus te pomožinel lenge (Jovan 11:3; w20.09 20, pas. 3; 21, pas. 6).

E Isuseskere učenikija nadinena pe sine kaj o Carstvo „odma ka ovel vospostavimo“ hem ka spasinel len tari rimsko vlast. Edvaj adžikeraja o dive keda e Devleskoro Carstvo ka cidel sa o lošnipe hem ka anel nevo sveto kote so ka vladinel i pravda (2. Pet. 3:13). Ama, amen valjani te ova strpliva hem te adžikera o vreme keda o Jehova odredingja te kerel adava. O Jehova dengja dovolno vreme e Noeske te gradinel i arka hem te propovedinel i pravednost (2. Pet. 2:5; 1. Pet. 3:20). O Jehova šunela sine e Avraame džikote but puti pučlja le baši leskiri odluka te uništinel e lošna manušen kola so živinena sine ko dizja Sodom hem Gomor (1. Moj. 18:20-33). Vekoncar, o Jehova sine but strplivo e izraelsko narodoja kova so na sine leske verno (Neem. 9:30, 31). Avdive dikhaja kaj o Jehova tano strplivo adaleske so sa e manušenge so mangena te oven lea paše dela len vreme „te kainen pe“ (2. Pet. 3:9; Jovan 6:44; 1. Tim. 2:3, 4). E Jehovaskoro primer dela amen šukar pričina amen da te ova strpliva džikote propovedinaja e manušenge hem sikavaja len (w20.09 10, pas. 8-9).

Keda o Jehova ka voskresninel e manušen, ola ka setinen pe ko bukja so slučingje pe lenge hem ka oven o ista manuša sar so sine angleder te meren. Razmislin so značinela akava. O Jehova doborom but mangela tut so primetinela hem pamtinela sa tle misle, čuvstvija, lafija hem postapke. Adaleske, ako bi valjani sine te voskresninel tut, ka ove isto sar so sian sine angleder. O cari o David, sine svesno kaj o Jehova but šukar pendžarela sekole jekhe amendar (Ps. 139:1-4). Sar osetinaja amen keda džanaja kobor šukar pendžarela amen o Jehova? Keda razmislinaja bašo adava kobor šukar pendžarela amen o Jehova, na valjani te dara hem te mislina kaj ov koncentririnela pe ko amare slabostija. Soske? Ma bistre kaj o Jehova but grižinela pe amenge. Sekova jekh amendar tano skapoceno anglo leskere jakhja. Ov pamtinela sa o bukja so vlijajngje upri amende ko amaro životo. Adava tano but utešno! Nikogaš na valjani te mislina kaj siem korkori. O Jehova tano sekogaš amencar hem mangela te pomožinel amenge (2. Let. 16:9; w20.08 17, pas. 13-​14).

O Jehova mangela te sikavel ple narodo Ov mangela te pendžara le, te manga le hem te živina večno sar leskere mangle čhave. Sa akava šaj te ovel samo ako dozvolinaja ov te sikavel amen (Jovan 17:3). Ko prvo veko, o Jehova sikavela sine e manušen preku o hristijansko sobranie (Kol. 1:9, 10). O sveti duh, ili „o pomošniko“ kova so vetingja le o Isus, but pomožingja lenge ko adava (Jovan 14:16). Pomožingja e učenikonge pošukar te haljoven e Devleskoro Lafi, hem setinkergja len ko but bukja so o Isus vakergja hem kergja, a kola so pokasno sine pišime ko evangelija. Adava so siklile akala hristijanja bajrargja lengiri vera hem lengoro mangipe sprema o Devel, sprema leskoro Čhavo hem sprema o javera. O Jehova vakergja angleder kaj „ko posledna dive“, manuša taro sa o narodija ka kheden pe ki leskiri simbolično planina te šaj te oven sikavde bašo leskere drumija (Isa. 2:2, 3). Amen akana dikhaja sar ispolninela pe akava proroštvo (w20.10 24, pas. 14-​15).

Koja šaj te ovel i pričina nekoj te odbinel o šukar sovet taro jekh paše amal? I gordost. O gorda manuša mangena te šunen „adava soj ugodno lengere kanenge“. Ola na mangena nekoj te vakerel lenge o čačipe (2. Tim. 4:3, 4). Ola mislinena kaj na valjani lenge sovet adaleske so mislinena kaj tane pomudra hem kaj tane považna taro javera. Ama, o apostol Pavle pišingja: „Ako nekoj mislinela kaj tano nešto, a nane ništo, korkori peste hovavela“ (Gal. 6:3). O cari o Solomon but šukar objasningja akava keda pišingja: „Pošukar tano čorolo, ama mudro terno čhavo, nego phuro hem glupavo cari, kova više na mangela te šunel sovet“ (Prop. 4:13). Dikh savo primer mukhlja amenge o apostol Petar keda o apostol Pavle ukoringja le angli sarinende (Gal. 2:11-14). Ako o Petar koncentririnela pe sine ko adava sar hem keda o Pavle dengja le sovet, ov šaj sine te holjanel leske. Ama, o Petar sine mudro. Ov prifatingja o sovet hem na ikergja holi. Namesto adava, pokasno vakergja e Pavleske kaj tano leskoro „manglo phral“ (2. Pet. 3:15; w20.11 21, pas. 9, 11-12).

So ka pomožinel e interesenteske duhovno te napredujnel? Te avel ko sostanokija. Adava so ka šunel ko sostanokija ka pomožinel leske te sikljovel poviše, te bajrarel pli vera hem te bajrarel plo mangipe sprema o Devel (Dela 15:30-32). Isto agjaar, o objaviteli šaj te vakerel e interesenteske sar leskoro mangipe sprema o Jehova pottikningja le te ovel poslušno ko leskere zapovedija (2. Kor. 7:1; Fil. 4:13). Hem keda o interesentija zapoznajnena pe različna verna objavitelencar, ola sikljovena taro lengoro primer so značinela te ikerel pe e Isuseskiri zapoved te mangel pe e Devle hem e pašutnen (Jovan 13:35; 1. Tim. 4:12). Ola šaj te dikhen kaj e objavitelen da isi len slična problemija sar lengere hem haljovena kaj valjani te keren o potrebna promene te šaj te oven e Hristoseskere učenikija (5. Moj. 30:11). Sekova jekh ko sobranie šaj ko nesavo način te pomožinel e interesenteske duhovno te napredujnel (Mat. 5:16; w20.11 5, pas. 10-​12).

O apostol Pavle šaj mislinela sine ki doslovno borba e životnencar ki arena ko Efes (2. Kor. 1:8; 4:10; 11:23). Ili, šaj mislinela sine ko protivibe so sine le taro Evreija hem taro javera so sine sar ’zverija‘ (Dela 19:26-34; 1. Kor. 16:9). Bizi razlika so sine, o Pavle doživingja bare nevolje. Ama, ov prodolžingja te verujnel kaj ka ovel le bahtali idnina (1. Kor. 15:30, 31; 2. Kor. 4:16-18). Živinaja ko opasna vremija. Nesave taro amare phralja sine žrtve taro kriminal. Javera živinena ko thana kote so isi vojne hem na osetinena pe bezbedna. A javera služinena e Jehovaske ko phuvja kote so o propovedibe tano ograničimo, pa čak zabranimo. Adaleske so služinena e Jehovaske šaj te phanden len ko zatvor ili te mudaren len. Sepak, sa akala phralja hem phenja ponadari da služinena e Jehovaske hem adalea dena amen but šužo primer. Ola na darana, soske džanena kaj čak ako akana našavena pumaro životo, o Jehova vetinela kaj ka del len nešto pošukar ki idnina (w20.12 9, pas. 3-4).

Dali ponekogaš sian obeshrabrimo adaleske so o manuša ko tlo podračje na mangena te šunen o šukar haberi ili našti te arakhe len khere? Sar šaj ko asavke da situacie te ačhova bahtale? But tano važno te ovel amen ispravno stavi baši služba. So značinela adava? Ma bistre kaj i glavno pričina soske propovedinaja tani te vakera e manušenge e Devleskoro anav hem te vakera lenge bašo leskoro Carstvo. O Isus vakergja kaj hari džene ka oven leskere sledbenikija (Mat. 7:13, 14). Keda siem ki služba isi amen i čest te sorabotina e Jehovaja, e Isusea hem e angelencar (Mat. 28:19, 20; Otk. 14:6, 7). O Jehova privlečinela ki peste e iskrena manušen so mangena te služinen leske (Jovan 6:44). Adaleske, ako nekoj na mangela te šunel o haberi akana, šaj ka mangel te šunel javer puti. Jekh phen, i Debora vakerela: „O obeshrabruvanje tano jekh but mokjno oružje so koristinela le o Satana“. Ama, o Jehova tano but pomokjno taro Satana hem taro leskoro oružje (w20.12 26, pas. 18; 27, pas. 19, 21).

Nesave verna hristijanja mora te keren buti celo rabotno vreme te šaj te grižinen pe ple familijake hem peske. Ama, akala objavitelija verno poddržinena e Devleskere organizacija ko javera da načinija. Na primer, nesave šaj te pomožinen keda isi prirodna katastrofe, ili te keren buti keda gradinena pe nesave amare objektija hem sarine šaj te den dobrovolna prilogija. Ola kerena akava adaleske so mangena e Devle hem mangena e javeren. Sekova kurko amen sikavaja kaj mangaja amare phralen hem phenjen adalea so siem prisutna ko amare sostanokija hem učestvujnaja ki lende. Iako šaj siem umorna, amen siem prisutna ko adala sostanokija. Iako isi amen trema, amen komentirinaja. Hem, iako sarinen amen isi amen problemija, amen ohrabrinaja amen jekh jekhea angleder hem palo sostanok (Evr. 10:24, 25). But siem blagodarna bašo sa adava so kerena amare mangle phralja hem phenja (w21.01 10, pas. 11).

E gorda manušenge tano pharo te falinen e javeren. Ola poviše mangena o javera len te falinen. Isi len navika te sporedinen pe e javerencar hem mangena te oven pošukar e javerendar. Namesto te obučinen e javeren hem te den len odgovornostija, o gorda manuša mislinena kaj korkori šaj te završinen o bukja, soske sprema lende, nikoj javer našti te završinel i buti sar so valjani. Ola obično tane ambiciozna hem ljubomorna. Ako primetinaja kaj amen siem gorda, tegani valjani iskreno te molina e Jehova te meninel amaro način sar razmislinaja te šaj te na dozvolina akaja lošno osobina te mukhel korenija ki amende (Rim. 12:2). But siem blagodarna so o Jehova dengja amen but šužo primer baši poniznost! (Ps. 18:35). Dikhaja kaj tano ponizno taro adava sar postapinela ple slugencar, hem mangaja amen da te ova sar leste. Osven adava, mangaja te dža palo šukar primer taro e Jehovaskere skromna sluge kola so ponizno služingje leske. Valjani sekogaš te da e Jehovaske i čest hem i falba koja so zaslužinela (Otk. 4:11; w20.08 13, pas. 19-​20).

O brako tano sovršeno poklon taro Devel, ama o manuša tane nesovršena (1. Jov. 1:8). Adaleske e Devleskoro Lafi vakerela kaj ko brako ka oven problemija soj tane opišime sar telesna nevolje. O Jehova očekujnela o roma te grižinen pe bašo ple familijakere duhovna, emocionalna hem materijalna potrebe (1. Tim. 5:8). Ama, jekh phen soj ko brako mora te odvojnel peske sekova dive vreme te čitinel e Devleskoro Lafi hem te razmislinel baši leste, a isto agjaar iskreno te molinel pe e Jehovaske. Adava šaj te ovel predizvik. E romnjen isi len but buti, ama but tano važno te odvojnen peske vreme. Soske? Adaleske so o Jehova mangela sekole jekhe te ovel le lično odnos lea (Dela 17:27). Džangjola pe, jekh romni valjani but te trudinel pe te ovel podložno ple nesovršeno romeske. Ama, ka ovel lake polokho te prifatinel pli zadača taro Jehova, ako haljola hem prifatinela o bibliska pričine soske valjani te ovel podložno ple romeske (w21.02 9, pas. 6-7).

O nevolje šaj te sporedinen pe jagaja koja so koristinela pe te šaj te oblikujnel pe jekh mači. Keda o mači takjarela pe hem šudrarela pe, ov ovela pocvrsto. Slično agjaar, keda trpinaja nevolje, amari vera ovela pozorali. Adaleske o Jakov pišingja: „I istrajnost neka završinel pli buti, te šaj te oven sovršena hem celosna bizi nisavi mana“ (Jak. 1:4). Keda dikhaja kaj o iskušenija kerena amari vera te ovel pozorali, amen šaj te ova bahtale džikote istrajnaja. Ko akava pismo, o Jakov spomningja nesave bukja so šaj te keren te našava amaro bahtalipe. Jekh predizvik tano keda na džanaja so te kera. Keda isi amen problemija, amen mangaja o Jehova te pomožinel amenge te ana odluke so falinena le, pomožinena amare phralenge hem phenjenge, hem pomožinena amenge te ačhova verna e Jehovaske (Erem. 10:23). Valjani amenge mudrost te džana so te kera hem so te vakera adalenge so protivinena pe amenge. Šaj te osetina amen obeshrabrime keda na džanaja so te kera, hem adava šaj sigate te lel amaro bahtalipe (w21.02 28, pas. 7-9).

O Jehova dengja amen primer bašo adava. Leskoro mangipe tano doborom silno, so ako amen siem leske verna ništo nane te čhinavel le te mangel amen (Rim. 8:38, 39). O grčko lafi soj prevedimo sar „silno“ prenesinela i ideja kaj nekoj valjani but te trudinel pe te šaj te kerel nešto. Ponekogaš, nane lokho te sikava mangipe amare phralenge hem phenjenge. Keda o javera razočarinena amen, amen valjani ponadari da ’mangipaja te trpina amen jekh jekhea agjaar so iskreno ka trudina amen te ikera o jekhipe e duhoskoro, ko mir kova so povrzinela amen‘ (Ef. 4:1-3). Nane te koncentririna amen ko lengere greške hem ka trudina amen te dikha ko amare phralja hem phenja sar so dikhela o Jehova (1. Sam. 16:7; Ps. 130:3). Nane sekogaš lokho te sikava mangipe taro vilo amare phralenge hem phenjenge, posebno keda džanaja lengere greške. Akava sine problemi nesave hristijanenge taro prvo veko sar so sine i Evodija hem i Sintihija. O apostol Pavle ohrabringja len „te ovel len ista misle džikote služinena e Devleske“ (Fil. 4:2, 3; w21.01 22-23, pas. 10-11).

O pophure phralja hem phenja ceninena e terne phralen kola so zaedno lencar služinena složno e Jehovaske (Sof. 3:9). Keda ola dikhena kaj revno hem vooduševeno kerea tli zadača, ola tane bahtale hem but ceninena tut. Terne phraljalen, ma bistren kaj o Jehova mangela tumen hem isi le doverba ki tumende. Ov vakergja kaj ko posledna dive ka oven but terne kola so spremno ka nudinen pe (Ps. 110:1-3). Ov džanela kaj mangea le hem kaj mangea te služine leske najšukar so šaj. Adaleske ov strplivo e javerencar, hem ov strplivo korkori tuja. Keda kerea greške, prifatin o sovet hem o ukor, soske adava avela taro Jehova (Evr. 12:6). Revno ker bilo koja zadača so dobinea la. A soj najvažno, ker tlo nebesno Dad te dičinel pe tuja sa adalea so kerea (Izr. 27:11; w21.03 7, pas. 17-18).

Isi but bukja so šaj te obeshrabrinen amen. Nesave lendar tane amare negativna misle baši amende, amare greške ili o nasvalipe. Isto agjaar, šaj te ova obeshrabrime ako na dobinaja i zadača so mangaja la ki služba e Jehovaske ili ako propovedinaja ko podračje kote so o manuša na mangena te šunen. But tano lokho te ovel amen pogrešno stavi baši amari nesovršenost hem bašo amare greške. Tegani šaj te mislina kaj adaleske so grešinaja, o Jehova nane te mangel te živina ko raj. Asavko razmislibe šaj te ovel but opasno. I Biblija vakerela kaj osven o Isus Hristos, sa o manuša grešingje (Rim. 3:23). Ama, o Jehova na koncentririnela pe ko amare greške hem na očekujnela amendar te ova sovršena. Namesto adava, ov tano Dad pherdo mangipaja so mangela te pomožinel amenge. Isto agjaar, ov tano strplivo. Ov dikhela sar but džene amendar trudinena pe te postapinen ispravno hem te ovel len ispravno stavi baši peste, adaleske mangela te pomožinel amenge (Rim. 7:18, 19; w20.12 22, pas. 1-3).

Sarine amen siem ko jekh simbolično patuvanje. Amari cel tani te živina ko nevo sveto kote so ka vladinel amaro manglo Devel, o Jehova. Sekova dive, trudinaja amen te dža ko drumo so vodinela ko životo. Ama, sar so vakergja o Isus, adava drumo tano tesno hem ponekogaš tano pharo te džal pe ki leste (Mat. 7:13, 14). Adaleske so siem nesovršena, lokheste šaj te mukha akava drumo (Gal. 6:1). Ako mangaja te ačhova ko tesno drumo so vodinela ko životo, mora te ova spremna te menina amaro mislenje, stavija hem postapke. O apostol Pavle pottikningja amen ponadari da te kera o potrebna promene. Nane lokho te preispitina amare misle hem čuvstvija. Adaleske so amaro vilo tano hovavno, šaj te ovel amenge pharo te džana ko kova pravco šaj ka vodinel amen (Erem. 17:9). Lokho tano te hovava korkori amen (Jak. 1:22). Adaleske valjani te koristina e Devleskoro Lafi te šaj te preispitina amen. E Devleskoro Lafi sikavela save siem andral, ili otkrinela save tane amare najhor misle hem o namere amare vileskere (Evr. 4:12, 13; w20.11 18, pas. 1-3).

Ako siem ponizna hem skromna, ka ova pobahtale. Soske? Ako siem svesna bašo amare ograničuvanja, ka ova blagodarna hem bahtale baši sekoja pomoš so dobinaja la e javerendar. Na primer, razmislin so ulo keda o Isus sasljargja deše leprozna manušen. Samo jekh lendar irangja pe te zablagodarinel pe e Isuseske adaleske so sasljargja le taro akava strašno nasvalipe. Adaleske so sine svesno kaj našti korkori te sasljarel pe, akava ponizno hem skromno manuš sine blagodarno baši i pomoš so dobingja la taro Isus, hem dengja čest e Devleske (Luka 17:11-19). Okola soj tane ponizna hem skromna obično isi len šukar odnosija e javerencar hem isi len paše amala. Soske? Ola sigate dikhena o šuže osobine ko javera hem isi len doverba ki lende. O ponizna hem o skromna manuša tane bahtale keda o javera uspešno završinena pumare zadače, hem koristinena sekoja prilika te falinen len hem te sikaven lenge čest (w20.08 12-13, pas. 17-​18).